Vsi jo poznamo

Za jezo vemo, da je čustvo, ki nas zastruplja - lahko pa jo kultiviramo

Stanka Mlakar, vaditeljica kundalini joge
17. 6. 2022, 12.29
Posodobljeno: 17. 6. 2022, 12.29
Deli članek:

Jeza je prav vsem dobro znano čustvo, saj jo vsi nosimo v sebi in smo prav tako na lastni koži že občutili jezo drugih.

Profimedia
Jeza je čustvo, ki ga ljudje najslabše nadzorujemo; konstruktivno soočanje z njo je veščina, ki se je je treba naučiti.

Znano je, da se jeza kopiči v jetrih. V naravi tega organa pa je, da svojo energijo prosto premika navzgor in navzven. Težave z enim organom seveda sčasoma vplivajo na delovanje drugih organov. Zdravje jeter lahko pomaga ohraniti ravnovesje celotnega telesa, opravljajo namreč številne pomembne energijske funkcije, ki so ključnega pomena za splošno zdravje.
Jeza je lahko zdravo čustvo, saj jo je mogoče razumeti kot naravni odziv na stres, frustracijo ali krivico. Ko se izraža s skrbnim nadzorom, je jeza pomembna sila, saj deluje kot nevihta, ki čisti zrak; nadzorovana jeza lahko odganja napetost in znova vzpostavi ravnotežje.

KULTIVIRANJE JEZE
Priznavanje in pravilno usmerjanje lastne jeze nam lahko pomaga, da ostanemo osredotočeni in prilagodljivi. Jezo lahko uravnovešamo z odpuščanjem in razumevanjem, prizadevamo si za stanje dobrohotnosti. Pravi voditelji vedo, kdaj se upogniti, ker se ne bojijo, da bi se zlomili. Svoje načrte lahko prilagodijo, kot je treba, in še vedno dosežejo svojo vizijo, brez odločitve iz negotovosti ali želje po moči. Delovati v dobro drugih, brez misli na korist zase, postane končni cilj.
Kadar pa so energije zunaj ravnotežja, postane vizija zamegljena. Rezultat je izgorelost in izčrpanost. Lahko odlašamo zaradi razočaranja, ker ne moremo iti naprej ali videti prihodnosti. Občasno želimo dati od sebe preveč ali postanemo togi in nefleksibilni. To lahko privede do občutka brezupnosti, da bi kdaj dosegli svoje cilje. Postanemo lahko razdražljivi in obtožujemo sebe in druge, da je vse narobe. Morda smo trmasti in neusmiljeni ter hitre jeze. In naša jeza zraste iz sorazmerja ter ni več produktivna pri doseganju zagona. Nagnjeni smo k hrupnim izbruhom in prehitro kruto sodimo druge.
Če jeze še ne znamo nadzorovati, se tega lahko naučimo. Opisala vam bom korake, ki nas pripeljejo do takšne jeze, ki jo lahko uporabljamo kot moč in za najvišje dobro.

KLJUČ JE V UMIRJANJU
Zelo pomembno je, da se fizično sprostimo – s tehniko, ki nam najbolj ustreza.
– Globoko dihanje
Ko opazite znake jeze, ki se lahko kažejo kot napeta ramena, hitro dihanje, zategnjena čeljust, vse okoli nas pa je »rdeče«, nekajkrat globoko in počasi vdihnite skozi nos ter počasi izdihnite skozi usta – s presledki. Obstaja kar nekaj različnih tehnik dihanja, a pomembno je, da si mentalno predstavljajte, da vsak nov vdih prinaša občutek umirjenosti, vsak izdih pa odnese jezo in napetost. V kundalini jogi uporabljamo različne tehnike dihanja.
– Umiritev in opazovanje telesa
Poglejte, kje se kaže napetost v telesu. Najdite si udoben sedež in se z mislimi premikajte vse od mišic na gležnjih navzgor po telesu. Premaknite se, ko začutite, da je mišica sproščena. Poleg tega lahko uporabljate tehniko dihanja.
– Vizualizacija – meditacija
Poslušajte vódeni posnetek, meditacijo ali si prikličite v misli stanje ali kraj, ki vas pomiri – predstavljajte si denimo, da ležite na sončni plaži. Uporabite vse svoje čute in predvidite okolje: slišite valove, tropske ptice v ozadju, sonce greje vaše telo in veter vas nežno hladi. Ostanite s to sliko, dokler se ne umirite.
– Kundalini joga – gibanje – narava
Vemo, da vsakovrstno gibanje zelo dobro pomiri. Veliko uspešnih ljudi redno namenja čas rekreaciji in sprehodom v naravo. Sama prakticiram in učim kundalini jogo, pri kateri iz vibracije nizke karme preidemo na višjo raven, aktivira se pretok čiste energije ljubezni izvora – kreatorja – boga. Z rednimi vadbami pospeši in olajša napredek ter prenavlja naše telo, um in povezavo z duhom. Pomembno je, da vsakdo najde svojo vadbo in jo poskuša izvajati vsaj trikrat na teden. Tudi sprehod v naravi pomaga, vendar se čustva jeze nabirajo v jetrih, in najbolje jih bomo podprli, če se gibamo z zgornjim delom telesa.

SOOČENJE Z JEZO
Najslabše je, da jezo zapremo. Pomembno je, da jo sprostimo in preprosto damo ven iz sebe vse, kar čutimo. Jeza je goreča energija, ki jo je treba tudi goreče izraziti oziroma sprostiti. To storite na samem – v svojem bivalnem prostoru ali pa v gozdu. Veliko ljudi jo izraža tudi z rekviziti, na primer ob boksanju v vrečo, metanju žoge v steno; tudi pri tem se izkaže, da energijo jeze sproščamo z zgornjim delom telesa. Pri vsaki vadbi kundalini joge sproščamo čustva.
– Jeza v družbi
Kadar čutimo jezo, je torej treba imeti nadzor nad njo, še posebno kadar komuniciramo z okolico.
– Vzemimo si čas
Kadar nas nekaj razjezi, se je včasih najbolje umakniti in svoje misli urediti ter se nato mirno in harmonično izraziti, da nam ne bo potem žal za besede, ki smo jih izrekli v jezi. Vzemimo si čas, da zberemo misli. V mislih štejmo do sto, in če je mogoče, se medtem sprehajajmo.
– Zavestna odločitev
Pred govorjenjem – izpadom jeze – se ustavite in odločite, da boste mirni. V sebi imate samogovor »sprosti se« ali »ostani miren«. Samokontrola je zelo dobra tehnika. Bolj ko jo prakticiramo, vse bolj se izboljšuje naša komunikacija in srečnejši so naši odnosi.
– Izbris togih besed
Izogibajte se togih in absolutnih besed, da ne povzdignete svoje jeze. To so besede: vedno, nikoli, ne bi smel, mora ... Te besede lahko sogovornika, ki je morda tudi v procesu jeze, spodbudijo, da njegova jeza pride na plan, potem pa se lahko začne prepir. Tega pa seveda nočemo, kajne? V kundalini jogi z vadbami in meditacijo počasi brišemo iz svojega uma vse, kar nam ne služi.
– Izbira pravih besed
Bistvenega pomena je, kako začnemo pogovor. Vedno začnite z uvodom, s katerim izrazite sebe ali dobro namero pogovora. Dobro je, da začnete s »čutim« ali »jaz«, ker ne gre za neposreden napad, in drugi se potem ne bodo branili. Na primer: »Počutim se preobremenjenega, ker ste mi dali več dela.« Ali pa: »Danes se počutim žalostno in želim si, da bi ti to povedala.«
– Zdravilno pisanje
Ko začutimo, da se bomo morali sami umiriti in v komunikaciji ostati mirni, je naslednji korak, da si zapišemo vse, kar bi radi povedali. Ne razmišljajmo, samo pišimo, tako kot bi v navalu jeze to nekomu povedali. Vzemimo si čas in vse zapišimo. Zdaj pa napisano preberimo in pomislimo, ali bi bil tak način pogovora dober in bi nam prinesel rešitev problema. Če je naš odgovor nikalen, list strgajmo in napišimo novo pismo, z mirno noto, uporabljenimi pravimi besedami, z začetkom dobrega namena in usmerjenim v rešitve, da težavo rešimo. Res je, da nam vse to vzame čas, ampak ko prenesemo svoje misli na papir, lahko uzavestimo, kakšne misli imamo. Zavestno čistimo svoj um in vanj vstavljajmo nove, zdrave vzorce. Po vsakem napisanem pismu bomo ponosni nase.

VELIKI FINALE
Zadnji korak je nekakšna zaveza prijateljstvu. Pa spet lepo po vrsti ...
– Spremljanje vzorca
Vsa čustva in misli nam pošiljajo sporočilo, kako se počutimo glede sveta, razmer, drugih ljudi in sebe. Ko se odločimo, da bomo sledili in zapisovali vse stvari, dogodke, značilnosti ljudi, ki nas razjezijo, bomo našli vzorec, ki je nosilec vzroka, da se pogosto razjezimo zaradi enakih okoliščin. Takrat je naša naloga, da sprejmemo odločitev za spremembo. Denimo: vedno nas razjezi, ko čakamo v vrsti. V tem primeru bo treba graditi potrpežljivost.
– Izrecimo »ne«
Če neke stvari ne zmoremo ali to počnemo le zaradi drugih in nas to jezi, se postavimo zase in recimo ne. Preprosto povejmo tej osebi ali okolici, da ne gre in naj to prevzame kdo drug. Najprej moramo imeti radi sebe.
– Pot v sproščenost
Razbremenimo se in se sprostimo. Namensko se odločimo, da bomo živeli življenje brez slabe jeze in se odprli svoji energiji lahkotnosti in sproščenosti. Tako lahko dosežemo veliko več. Spoznajmo se v tej obliki.
– Praksa umiritve
Uvedite prakso umirjanja. Sedite z zaprtimi očmi. Na kratko se posvetujte s svojim telesom. Dihajte globoko in pomirjujoče. Osredotočite se na dihanje. Tako se boste bolj zavedali čustev in se bolje soočili z jezo.
– Sočutje z jezo
Prikličite v misli svojo zadnjo izkušnjo z jezo. Podoživite jo in preglejte, kaj se je zgodilo, ter poglejte od zunaj, kaj bi lahko naredili drugače. Opazujte tudi občutek, kje je skoncentrirana vaša jeza. Sprejmite ta občutek in vedite, da je jeza normalna in človeška. Vprašajte se, kaj razmišljate, kadar ste v tem občutku. Potem se poslovite od občutka jeze. Počasi vdihnite in izdihnite. Razmislite o izkušnji in pomislite, česa ste se naučili iz nje. Lahko vodite tudi dnevnik izkušenj in odločitev.

MOČ PRILAGAJANJA
Če želite živeti kot voditelji svojega življenja, je torej treba vedeti, kdaj se upogniti in dovoliti, da kdaj tudi izgubite. Tako boste vedno znali prilagajati svoje načrte, kot je treba, in dosegli svojo vizijo. Ne boste odločali iz neodločnosti ali želje po moči. Delovali boste za svoje najvišje, božansko dobro ter dobro drugih, brez misli samo na lastno korist. Pomembno bo, da končni cilj postane resničnost, zato osvobodite svoje telo in um nenadzorovane jeze in raziščite, kako lahko podprete delovanje svojih jeter, da bodo lahko opravljala svojo funkcijo. Tako bo vaše telo energijsko pretočno, um miren in vse poti odprte.