Televizija

Pozor, območje medveda!

Simon Kardum
1. 4. 2009, 01.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

30-minutna izobraževalno-dokumentarna oddaja z naslovom Rjavi medved, ki je nastala v produkciji Televizije Slovenija, ki jo je prejšnji teden tudi predvajala, je pomembna predvsem zaradi enega razloga: ozemljitve naših naivnih predstav o tem čudnem človekovem sopotniku.

Gibanje omejeno. Tako so pred mnogimi leti pristojne službe označevale vstopne točke na sklenjene gozdne površine. V poduk nespametnim sprehajalcem, gobarjem in drugim radovednežem.

Danes takih opozorilnih tabel, ki razmejujejo civilizacijo od divjine, ne vidimo več.

 

Danes se je največja ogrožena evropska zver tako zelo civilizirala, da je začela ogrožati civilizacijo. Absurdno. Danes se kar naenkrat počuti ogrožen človek. Tisti človek, ki je pozabil, da v gozdu kraljuje medved. Tista potencialno nevarna žival, ki ni medvedek Pu. To je tisti medvedek, ki ob lizanju medu rad razdere kako filozofsko. Danes rjavega medveda (Ursus arctos) vidimo z dveh skrajnih točk. Kot privlačno pravljično blago in plišasto igračko ali pa kot sataniziranega klavca drobnice in sovražnika, ki načrtno jemlje skalpe mimoidočim.

30-minutna izobraževalno-dokumentarna oddaja z naslovom Rjavi medved, ki je nastala v produkciji Televizije Slovenija, ki jo je prejšnji teden tudi predvajala, je pomembna predvsem zaradi enega razloga: ozemljitve naših naivnih predstav o tem čudnem človekovem sopotniku. Scenaristki Ani Dular Radovan in režiserki Aleksandri Vokač je ob pomoči mnogih znanstvenikov in poznavalcev uspelo o medvedu povedati več, kot vsem podobnim projektom skupaj. Poljudno-analitični pristop je razgrnil skrivnosti o številčnosti medvedje populacije v Sloveniji (med 350 in 450), o življenjskih navadah (selitve po širokem območju, parjenje), o prehrani (vsejed, s poudarkom na rastlinah) in o psihologiji (individualist).

Ob natančnih in suhoparnih podatkih, ki so jih izrekali raznovrstni strokovnjaki, sta avtorici poskrbeli tudi za odlično vizualno opremo dokumentarca. Že od samega pričetka smo lahko spremljali natikanje ovratnice za telemetrično spremljanje gibanja novega osebka (ženskega spola). Sprehodili smo se v medvedovo naravno okolje in videli, kako stikajo za koruzo na krmiščih, kako se pasejo na gozdnih lazih, kako se predparitveno ovohavajo. Po zaslugi kamere, ki jo je v rokah držal Bernard Perme, smo se lahko čudili celo akrobatski igrivosti v točki s kožuhasto mrhovino. Najpopolnejši dokument o našem sokrajanu. Nedvomno.

 

PLUS: Scenarij
PLUS: Režija
PLUS: Slika