Aka Neomi pravi, da je "banja ena izmed stvari, ki človeško življenje naredijo malenkost bolj znosno. Ko smo potopljeni v banjo, smo osvobojeni banalnih misli vsakdana, na plano pa priplava domišljija." 

Videospot je iz starih umetnin (ki niso več pod zaščito avtorskega prava) humorno sestavila Dorotea Škrabo - Skrabzi in prikazuje, kako na individualno občutje Neomi, ki se sprošča v banji, vplivajo premišljevanja o drugih ženskah, ki so krojila svetovno zgodovino in jih svet povezuje z vodo; od Ofelije pa do Venere, ki strmi v gledalca iz školjkine lupine. Namreč, ko se nervozen in razrvan človek potopi v dišečo kopel, je občutek najbližje razodetju ali katarzi. Zato si zasluži svoje obeleženje.

Tako sijajna stvar, kot je banja, nujno potrebuje svojo pesem. Že Sylvia Plath je v Steklenem zvonu napisala: nemara je cel kup reči, ki jih vroča kopel ne pozdravi, ampak jaz jih ne poznam prav veliko. Kadarkoli sem žalostna, da bom umrla, ali tako živčna, da ne morem spati, ali zaljubljena v koga, ki ga cel teden ne bom videla, pridem do najnižje točke in potem rečem: »Privoščila si bom vročo kopel.« Silviji lahko zgolj v zanosu pritrdimo in se strinjamo, da je vroča kopel nadvse imenitna reč.