Vesna je prva slovenska filmska romantična komedija, glavno besedo v njej ima ljubezenska zgodba. Film, ki je bil posnet in v kinematografe poslan decembra 1953, je pred natanko sedemdesetimi leti navdušil gledalce in bil na sončni strani Alp kar dobri dve desetletji najbolj gledana komedija domače izdelave. Je tudi prvi slovenski film, ki ga je opazila tujina. Zunaj takratne Jugoslavije so ga predvajali v sedmih državah. Njegovi ustvarjalci so pri oglaševanju in distribuciji uporabili sodobne prijeme, organizirali so filmske turneje in uradne tiskovne konference, osrednji igralci pa so v lokalnem okolju postali prave filmske zvezde.
Ob tem izjemnem jubileju so 19. decembra 2023 v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli prav posebno razstavo o vedno mladi Vesni. Z njo se poklanjajo Mateju Boru (1913–1993), avtorju filmskega scenarija. V bogati Borovi zapuščini, ki je v Rokopisni zbirki NUK, je shranjeno tudi njegovo ustvarjanje za film Vesna. Na razstavi, ki je odprta do 20. aprila 2024, je poleg gradiva iz NUK na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
O razstavi
Leta 1953 je v slovenske kinematografe prišel peti slovenski celovečerni igrani zvočni film in prva slovenska romantična filmska komedija Vesna režiserja Františka Čapa. Z njim je slovenska filmska produkcija stopila na pot novega in lahkotnejšega filmskega žanra. Glede na odsotnost filmske tradicije pri nas se je ta premik zgodil sorazmerno zgodaj. Slovenci smo se v filmsko ustvarjanje vključili razmeroma pozno, zametki igranega filma so se začeli v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Skoraj dvajset let kasneje, šele po drugi svetovni vojni, smo ustvarili prvi zvočni igrani film. Infrastrukturo, ki je omogočala snemanje izvirnih slovenskih koprodukcijskih filmov, pa smo vzpostavili v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Film Vesna še vedno velja za prvovrsten dosežek slovenske kinematografije. Režiser filma je v Čachovicah na Češkem rojeni František Čap (1913–1972), ki je posnel kar šest slovenskih filmov. S ciklom treh komedij, Vesna (1953), Ne čakaj na maj (1957) in Naš avto (1962), je za vedno spremenil našo filmsko krajino. Film Vesna je z vidika zgodovine slovenske kinematografije še posebej zanimiv, saj je scenarij zanj napisal Matej Bor, eden najbolj znanih slovenskih partizanskih pesnikov. NUK hrani raznovrstno Borovo gradivo, njegova zapuščina v Rokopisni zbirki pa odstira še bistveno več – tudi vrsto zanimivih pripetljajev ob nastajanju scenarija, vključno z Borovim zapletenim odnosom z režiserjem filma.
Velik uspeh
Produkcija filmov je bila v času realnega socializma in v prvih letih po drugi svetovni vojni ideološko močno zaznamovana ter pod velikim političnim nadzorom. Produkcijo filma Vesna je imelo v rokah podjetje Triglav film, njeno načrtovanje pa je bilo za filmske snovalce vse od začetka velika neznanka. Nihče namreč ni mogel predvideti, kako bo film sprejela javnost. A na veliko presenečenje ustvarjalcev je film doživel velik uspeh. Samo v času prvega predvajanja v slovenskih kinematografih si ga je ogledalo 95.000 gledalcev, rekord gledanosti komedij domače izdelave pa je obdržal dve desetletji. Gledalci so ga sprejeli, ker je to film o odraščanju in srednješolski ljubezni, ki se ni pustila ukalupiti v tedanjo realsocialistično stvarnost.
Prisrčna zgodba o Samu, Sandiju in Krištofu, treh dijakih, ki jih skrbi matura iz matematike, in o profesorju matematike Cosinusu ter njegovi hčerki Janji (Vesni) je prekipevala od mladostne energije in nagajivih burk. Odstopala je od takratne ideološke in politične sivine, vendar to ni bil disidentski film. Vesna je ob predvajanju doživela izjemen uspeh ter velik odziv tudi v takratnih slovenskih medijih in strokovni javnosti. Vsestransko navdušenje nad filmom so nadgradile tudi prejete nagrade. Film Vesna je bil v več segmentih nagrajen na prvem Festivalu jugoslovanskega filma v Pulju (1954).
Film opazila tujina
Vesna je tudi prvi slovenski film, ki ga je opazila tujina. Zunaj takratne Jugoslavije je bil distribuiran v sedmih državah. Pomemben razlog za to je, da so njegovi ustvarjalci že takrat uporabljali sodobne, že kar hollywoodske prijeme pri oglaševanju in distribuciji filma; vse od medijskega promoviranja osrednjih igralcev, ki so vsaj v lokalnem okolju postali prave filmske zvezde, pa do organiziranih filmskih turnej in uradnih tiskovnih konferenc. Morda je tudi zato po 70 letih Vesna še vedno mlada.
