Scarlett Johansson je prevzela zahtevno nalogo, da upodobi junakinjo iz kultne japonske franšize Duh v školjki, Japonci pa s tem niso pretirano zadovoljni.

Duh iz školjke ima že dolgo in plodno zgodovino. Ta se je začela leta 1989 v obliki japonskega stripa, ki ga je ustvaril Masamune Širov, šest let pozneje pa je strip prišel še na filmska platna kot animirani celovečerec ter navdušil oboževalce mange, znanstvene fantastike in animacije na splošno. Duh iz školjke, ki ga je režiral Mamoru Oši, je namreč imel vse: karizmatično glavno junakinjo, majorko Motoko Kusanagi, ki je bila polčlovek in polrobot, zanimivo zgodbo, postavljeno v sredino 21. stoletja, in animacijo iz studia Production I. G., ki je bila sodobna, hkrati pa tipično japonska.
Uspešna ZF-franšiza
Več kot 20 let po prvem animiranem celovečercu, njegovem nadaljevanju, TV-seriji, računalniški igri, knjigah in še čem, kar spada pod to kultno franšizo, se v njej preizkušajo še Američani. Ti so se odločili, da vsemu, kar nosi podpis Duh iz školjke, dodajo še igrani celovečerni film, režijo pa so prepustili režiserju filma Sneguljčica in lovec Rupertu Sandersu, medtem ko je bila med tehtanjem, katera bo igrala protagonistko - Margot Robbie ali Scarlett Johansson, na koncu izbrana slednja. Zgodba iz ameriškega Duha v školjki ostaja boljkone enaka, kot jo poznamo že iz prvega japonskega animiranega celovečerca in stripa Puppet Master. Glavna junakinja, kiborginja Motoko Kusanagi, je pripadnica protiteroristične organizacije Sekcija 9, ki se bori proti kibernetičnemu kriminalu in jo sestavljajo vojaki in detektivi, med katerimi so mnogi tudi tehnološko izpopolnjeni. Nekateri od njih imajo možgane s kibernetičnimi deli, drugi protetične telesne dele, ki biološko telo lahko zamenjajo v celoti, takšna pa je tudi Scarlettina majorka, ki se v Duhu v školjki ujame v zapleteno mrežo vprašanj, kdo je pravzaprav njen pravi sovražnik.

Več preberite v novi številki revije Vklop!