Časi, ko je dolino Soče leta 2008 obiskala hollywoodska ekipa, ki je v Sloveniji posnela košček filma Zgodbe iz Narnije in pri nas v manj kot enem mesecu menda pustila nekaj milijonov evrov, so že dolgo mimo, do danes pa se pri nas ni ustavila nobena večja produkcija več. Tujci snemajo okoli nas, v Sloveniji redko.

Tega, da tuje filmske in televizijske produkcije lahko za sabo pustijo kar nekaj denarja, zraven pa vzpodbudijo še lokalni turizem, so se končno začeli zavedati tudi naši odločevalci. No, zavedali so se že prej, saj lahko čez mejo že nekaj let opazujejo, kaj se dogaja z Dubrovnikom na Hrvaškem zaradi Igre prestolov, kako cveti filmska produkcija na Madžarskem ali pa to, da tujci odkrivajo celo Romunijo. In kaj imajo druge države, mi pa ne? Cenejše storitve in delovno silo ali pa finančne spodbude oziroma denarna povračila za tujce. Tuji producenti v večini evropskih držav namreč dobijo povrnjen del denarja, ki so ga med snemanjem namenili za stroške, odstotek povrnjenih sredstev pa se razlikuje od države do države, na Kanarskih otokih na primer znaša kar 35 odstotkov.

V Sloveniji je odstotek povračila trenutno še nič, a se bo stanje kmalu spremenilo, saj na obravnavo v državnem zboru čaka novela zakona o Slovenskem filmskem centru, ki določa denarna povračila tujim producentom za snemanje filmov in avdiovizualnih del v Sloveniji. Država bo tujim producentom povrnila četrtino oziroma 25 odstotkov stroškov, ki bodo izkazani kot poraba v Republiki Sloveniji, za povračila pa je prihodnje leto predviden milijon evrov. Zgornja meja posameznih produkcij ni določena, sistem pa je, kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, načrtovan tako, da bo najprej prišlo do porabe, izplačila pa se bodo zgodila v naslednjem letu na podlagi predhodnega obvestila o tem, koliko sredstev je treba načrtovati za prihodnje leto. Če bo k nam že naslednje leto prišla produkcija, ki bo tu porabila več kot štiri milijone evrov, kar pomeni, da bo dobila tudi več kot milijon evrov povračila, pa bodo ob upoštevanju ustrezne porabe morali načrtovati ustrezna oziroma višja sredstva in večjo pravico porabe. Takšna shema, ki je sorodna praksi na Hrvaškem, v Italiji, posebej tudi v Furlaniji - Julijski Krajini, Avstriji in na Češkem, bo v najboljšem primeru začela veljati že 1. januarja, kakšne finančne učinke pričakujejo v prvem letu, pa na ministrstvu zaenkrat še težko rečejo: »Točne ocene ne moremo podati, v vsakem primeru pa v prvi fazi načrtujemo vsaj nevtralni učinek glede na razmerje prihodkov in odhodkov.«

Celoten članek preberite v aktualni številki revije Vklop!