Letos je bil častni gost Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina ameriški producent Jan Harlan, ki je s Stanleyjem Kubrickom sodeloval pri filmih Peklenska pomaranča, Barry Lyndon, Izžarevanje, Popolna bojna oprema in Široko zaprte oči, o njem pa posnel tudi dokumentarec Stanley Kubrick: Življenje v slikah. Harlana na režiserja, ki je bil poročen z njegovo sestro Christiane, vežejo samo lepi spomini, enako pa na delo z njim, saj je skoraj vedno ohranil mirno kri.

Ko sem poslušala javni pogovor z vami, me je presenetilo, da tako nasprotujete sinhronizaciji filmov in da je imel enak pogled tudi Stanley Kubrick.

Zame je to zakonita prevara. Če imaš odličnega igralca, ki govori italijansko, nato pa imaš namesto tega nekoga, ki bo govoril nemško, je grozno. Sinhronizacije ne bi dopustil niti pri animiranih filmih za otroke. Ko bo otrok gledal film v angleškem jeziku, se bo hitro prilagodil zvoku. To, da ne razume vsebine, ni nobena škoda, bo pa takoj spoznal, da obstajajo različne kulture, različni jeziki.

Za Kubricka je bila zelo pomembna tudi glasba. Bi bila v Široko zaprtih očeh denimo drugačna, če bi vlogo, ki jo je imel Tom Cruise, dobil Woody Allen, kot je načrtoval sprva?

Za Široko zaprte oči se je že mesece pred snemanjem filma odločil, da bo uporabil Šostakovičev valček, ker ustvari idealno melanholično razpoloženje. In da, seveda bi bila drugačna, če bi v filmu igral Woody Allen, kot je Kubrick načrtoval 25 let prej. Takrat bi bil to črno-beli film, ki bi bil popolnoma drugačen, čeprav enako dober.

Mislite, da je film slabo vplival na razmerje med Tomom Cruisom in Nicole Kidman, ki sta se potem ločila?

Nikakor, saj nista otroka, ampak profesionalca.

Film je posnet po Sanjski noveli Arthurja Schnitzlerja, ki je umeščena v popolnoma drug čas.

Drugačna je le po formi, po vsebini pa ne. Po mojem mnenju je ostal zelo zvest noveli. Gre za film o ljubosumju in fantaziji, ki je univerzalna tema.


Celoten intervju najdete v aktualni številki revije Vklop!