Kar film razlikuje od nešteto prejšnjih, je poleg tehnološkega napredka tudi sodoben pristop k likom in zgodbi. Novi Tarzan tako pleza po drevesih kar v kavbojkah, te pa si je nadel Alexander Skarsgård, najbolje znan kot vampir v Pravi krvi.
Film se začne leta po tem, ko je Tarzan (Alexander Skarsgård) že zapustil džunglo (film sicer skozi spomine vseeno razišče tudi njegovo odraščanje med gorilami). Zdaj uživa prestižno življenje v Londonu 19. stoletja z ženo Jane (Margot Robbie). Ko mu ameriški vojak (Samuel L. Jackson) razkrije, da je Belgija v Kongu ponovno vpeljala suženjstvo, se Tarzan skupaj z Jane vrne v Afriko. Tam Jane ugrabi zlobni belgijski odposlanec Leon Rom (Christoph Waltz), kar sproži napeto in nevarno dogodivščino.
Tarzan skozi leta
Tarzan je eden najbolj poznanih likov današnjega dne. Poglavarja džungle lahko srečamo v kar 24 romanih Edgarja R. Burroughsa, pa tudi v kasneje napisanih, a uradno priznanih knjižnih izdajah drugih avtorjev. Kot glavni lik se je Tarzan pojavljal v radijskih igrah, nastopal v časopisih in stripih, mlajše generacije pa so ga lahko spremljale predvsem na malih in velikih zaslonih.
Kulturna senzacija je Tarzan postal že leta 1912, ko je v eni od množično branih »šundovskih« revij izšla Burroughsova prva zgodba o divjem junaku. Tarzan, ki so ga vzgojile opice, je vzburil domišljijo manj pismenih ljudi, ki so jim bile te revije (sicer predhodnice filmov in stripov) zaradi preprostejših besedil namenjene. V naslednjih treh desetletjih je Burroughs postregel z več kot 20 knjižnimi nadaljevanji, Tarzan pa se je pojavil tudi v tedaj izrazito priljubljenih časopisnih stripih. Z razvojem filmske umetnosti so v 30. letih prejšnjega stoletja lik unovčili tudi kot eno izmed prvih filmskih franšiz, še preden je ta beseda sploh obstajala. Za prvega filmskega Tarzana, petkratnega olimpijskega plavalnega zmagovalca Johnnyja Weissmulerja, je dolgo časa veljalo, da mu noben naslednik ne seže do kolen. Sam se je postavil v kožo razgaljenega divjaka kar dvanajstkrat, nato so ga nasledili Lex Barker, Gordon Scott in Mike Henry, v 60. letih pa je Tarzan poniknil. Ponovno je bil obujen v 80., a film s Christopherjem Lambertom in Andie MacDowell se je izkazal za popolno polomijo in bil krivec za naslednjih petnajst let zatišja, dokler ni zgodbe o Tarzanu v svoje roke dobil Disney. Animirani Tarzan iz leta 1999 ni bil ravno Disneyjev najvišji domet sicer zelo dobičkonosnega desetletja, a je dosegel spodobno peto mesto na lestvici največjih filmskih zaslužkarjev leta.
Režiser najnovejšega filma David Yates (Harry Potter) pravi, da je njegov Tarzan namerno moderniziran, bolj političen in osnovan na zgodovinskih dejstvih. Gledalci bodo tako zaman čakali na znameniti stavek »Jaz Tarzan, ti Jane«. V novem filmu Jane ni nežna dama v nevarnosti, temveč neodvisna, močna in se bori sama zase. S sodobno tehnologijo so živali videti zelo realistično. Afričani v filmu so povečini zavezniki, ne podložniki ali sovražniki. Tarzan sam pa je tudi psihološko bolj kompleksen ter čuti globoko razumevanje in povezanost z naravnim svetom.
Več v novi številki revije Vklop!
