Tokrat so v družbi kompetentnih sogovornikov na 55. celjskem sejmu MOS iskali odgovore na vprašanja, kaj bi bilo treba storiti, da bi Slovenija z znanjem in vsem, kar imamo, na področju zelišč, sonaravne pridelave hrane, semen in industrijske konoplje postala bolj samooskrbna, zelena in trajnostna. Od semena do krožnika, od rastline do izdelka, brez odpadkov. Dandanes je namreč izjemno težko tudi z dobro idejo prodreti na trg in uspeti. Irena Rotar je omenila, da so v Sloveniji že pred leti izdelali konopljine nogavice, prodaja je bila uspešna, nato pa je država prodala Tovarno nogavic Polzela in morebitna zgodba o uspehu je potonila z njo. »Zavedati se moramo, da na svojem koščku raja pogoje za prihodnje generacije ustvarjamo mi.« Se dovolj trudimo za to?
Eden glavnih ciljev posveta je bil v isti sobi združiti tiste, ki imajo moč in znanje z ministrstev, s tistimi, ki imajo ideje, ter zelenimi podjetniki. Čisto konkretno: kako, recimo, spraviti čaje iz slovenskih zelišč v vsako slovensko šolo, vrtec in dom za ostarele? V Sloveniji imamo toliko naravnih danosti, da bi lahko postali zeliščarska velesila, je trdila Sanja Lončar. Odkrili smo tudi nekaj nadvse zanimivih in inovativnih slovenskih izdelkov.
Vsega ni kriva država
V Sloveniji radi rečemo, da je za vse kriva država, je potožil Dejan Židan, zdaj državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. »Ampak Tovarne sladkorja Ormož ni prodala država. Lastniki tovarne so bile zadruge, lastniki zadrug pa kmetje. Enako velja za Semenarno. Za cel kup stvari, ki se prodajo, je kriva država. Kar je super. Ker to pomeni, da ni kriv nihče. Vedno so v ozadju ljudje, ki odločajo.« Gospodarstvo se bo po njegovih besedah začelo hitro spreminjati, ker bodo na ministrstvu že konec tega meseca dali v javno razpravo zakon, po katerem bi trajnostno gospodarstvo postalo obveza. Največji potencial trenutno vidijo v lesarstvu, kjer se dela s slovensko surovino, po kateri je vedno več povpraševanja. »Pred leti smo večino slovenskega lesa izvozili, zadnje čase pa se povpraševanje domačega obrtništva in proizvajalcev toliko povečuje, da se že približuje potrebam slovenske lesne industrije. To je velik napredek, saj je Slovenija sicer izrazito izvozna država. Če proizvedemo štiri stvari, tri izvozimo v tujino. Zato bi bili, če bi se povpraševanje nenadoma ustavilo, v hudih težavah.« K sreči imamo vedno več odličnih domačih lesarskih zgodb, kjer obrtniki uporabljajo les iz bližine, imajo lastno žago ...« Verjamem, da gre lahko naša država v čisto novo smer,« je optimističen.
Slovenija, zeliščarska velesila
Potem ko je Slovenija v zadnjih letih dosegla razcvet v lesarstvu in čebelarstvu, je zdaj čas, da to uspešno zgodbo prenesemo še na zelišča. Sanja Lončar, ki že dvajset let raziskuje potenciale zelišč, toplo pozdravlja idejo, da bi slovenski otroci, starostniki in ljudje v bolnišnicah pili slovenske čaje in jedli hrano, začinjeno s slovenskimi zelišči. V Ekociju si želijo, da bi v javnih vrtcih, šolah, domovih stregli slovensko hrano in da bi tudi protokolarna darila končno postala slovenska. »Zelišča so izjemna priložnost za našo državo, mi pa gazimo po njih,« je bila slikovita Lončarjeva. »Smo deluks dežela zelišč, ki jih drugod ni. Neverjetno, kakšno zgodbo so naredili Francozi iz slabe sivke, mi pa lahko na enem sprehodu naberemo petdeset različnih koristnih rastlin. To je nekaj neverjetnega in predstavlja izjemen potencial za turizem. Jamramo, koliko imamo zaščitenih območij in Nature 2000. Ampak če ni za žita, je pa to super za divjeraslo hrano in zelišča. Če postanemo malce inovativni, je to lahko lep kamenček v našem samooskrbnem mozaiku, ki je, žal, trenutno zelo skromen. V primeru, da se zamajejo globalni trgi, bi bili zelo na mrzlem. Morda se sliši smešno, ampak mi lahko postanemo svetovna velesila v pridelkih iz konoplje, rmana in vsega, kar ponujajo naši gozdovi in travniki. Zelišča so veliko bolj vredna, kot si morda predstavljamo. Tako kot voda.«
Konopljino vino, tega svet še ni videl
Slovenci se lahko pohvalimo z izjemnimi in inovativnimi izdelki. Nad nekaterimi smo se navdušili že na posvetu. Bogdan Mak s posestva Sončni raj je, denimo, izdelal konopljino vino, ki je posebnost in novost v svetovnem merilu. Kljub odličnim izdelkom iz industrijske konoplje pa ima ogromno težav z birokracijo, saj v Sloveniji še vedno ne ločujemo med različnimi vrstami konoplje in se ne zavedamo, da je industrijska varna in celo koristna za uživanje, saj nima učinka droge, ki jo poznamo pod sorodnim imenom. V Kanadi iz industrijske konoplje delajo gorivo in bioplastiko, pri nas pa morajo pridelovalci industrijske konoplje še vedno vsako leto dokazovati, da niso prodajalci drog. »Imam izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki jih na trgu še ni, veliko povpraševanja po njih, a moram neprestano dokazovati, da nikakor niso povezani z drogami,« je razočaran Bogdan Mak, sicer navdušen tudi nad oblačili iz konoplje. »Srajca iz konoplje ima življenjsko dobo vsaj dvajset let, to je trajnostna moda!«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 38, 19. september, 2023.
