»Čudežna« olja ne pomagajo čez noč

Uradna medicina napreduje, brez nje mnogih ne bi bilo več med živimi, a se ne ukvarja s človekom kot celoto in pogosto pri bolezni ne išče vzrokov, temveč samo zdravi simptome. Čeprav imamo vedno več učinkovitih zdravil, imamo tudi vedno več bolnih ljudi. Zato nas je veliko že kdaj poseglo po naravnih metodah zdravljenja; nekatere so nam pomagale, druge ne. Niso vsi alternativci strokovnjaki. Imam kronične težave in nisem nagnjena k jemanju tablet do konca življenja, razen če to ni življenjsko pomembno. Sem pa odprta za naravne možnosti, ki bi mi morda pomagale brez škodljivih posledic. Na naturopatko Irmo Ogorevc me je opozorila ena od Janinih bralk, češ da bi mi lahko pomagala njena olja. Olja? Najprej sem začudeno dvignila obrv, potem pa se spomnila, da sem že pila laneno olje za prebavo in je pomagalo ter da ob prehladu pogosto inhaliram kapljice divjega origana, za katere mi je povedala soseda, in tudi te zaležejo.

Zato se dogovorim za srečanje z Irmo Ogorevc, poznavalko naturopatije, ki ni neznanka v našem zdravilskem prostoru. Z alternativno medicino se ta nekdanja medicinska sestra ukvarja več kot 22 let, zdaj ravno končuje Šolo za evolutivno naturopatijo v Novi Gorici, ki ponuja različne izobraževalne programe s področja holistične znanosti ter traja med štiri in pet let. »Nič novega me niso naučili tam,« pove energična Primorka sredi petdesetih, »s celostnim zdravljenjem se ukvarjam, odkar vem zase, tu sem samo dobila potrditev, da sem bila na pravi poti. Zdaj bom imela tudi uradno izobrazbo, da bo mir glede zakonodaje. Delam pa tako, kot znam in sem se naučila.«

Desetkrat operirana. Z alternativno medicino se je srečala že pri sedemnajstih, ko so ji prvič operirali tumor na dojki. »Potem sem imela še devet operacij, skupaj s ščitnico in bezgavkami. Zdaj že leta ne hodim več na te preglede.« Začudeno jo pogledam. Kako ne hodi na onkološke preglede? »Takrat nisem imela znanja, kot ga imam danes. Nisem vedela, zakaj pride do raka. Nisem vedela, kako sami sebi škodujemo in prispevamo k razvoju raka. V naslednjih letih sem bíla bitko z rakom in v njej naposled tudi zmagala.«

Irma je mama dveh odraslih otrok in predana zagovornica integrativne medicine, ki ji nekateri pravijo tudi medicina 21. stoletja, zajema pa vse, kar človeku pomaga na poti do zdravja. »Ko gledam nazaj, natančno vem, kako sem se sama pripeljala do raka. Vse se začne pri prehrani. Hrana je kot gorivo za avtomobil. Če je uravnotežena in zdrava, bo naše telo dobro delovalo, če pa je obremenjujoča, funkcije telesa slabimo. Danes vem, kako deluje človekovo telo, in več kot 22 let pomagam ljudem popraviti njegovo delovanje. Ne plačujem dodatnega zavarovanja, nimam niti svojega osebnega zdravnika.«

Bolezen se opazi na koži. Ta samozavest me preseneti, ampak kdo sem jaz, da bi sodila. Tako ali tako sem odločena, da moram med onkološkim zdravljenjem, ki ga prestajam, svoje telo podpreti tudi z naravnimi pripravki. Narava ne zdravi vsega, a brez nje tudi ne gre. Nekaj stvari sem že vpeljala v svoj dnevni ritem, pijem veliko vode, iz prehrane sem umaknila sladkor, mleko, jajca, alkohol, jem veliko zelenjave, sadja, migam, ukvarjam se tudi s svojim podstrešjem, a še vedno se ne počutim najbolje. Ogorevčeva pri delu uporablja več kot sto naravnih izdelkov svoje znamke in terapij za uravnavanje temperature v telesu. Vsak organ ima svojo frekvenco, zdravljenje se začne z ugotavljanjem stanja telesa, razloži, pri tem uporablja neinvazivno analizo krvne slike. »Pri vseh bolnikih zaznavam napačno delovanje kože, ki je naš največji organ. Ko je nekdo bolan, se to opazi tudi na koži, ker je to odziv notranjega organa. Vsak del kože ima svoj organ, kjer se ta 'hladi', svoj stik z zunanjostjo. Saj imamo tudi pregovore takšne; ne hodi bos, da si ne prehladiš ledvic. Koža stopal pripada ledvicam, koža dlani in prstov pa glavi. Misel je dejanje. Če ne delajo možgani, ne dela roka. Če ne dela zunanji pretok, ne dela niti notranji.«

Računalnik, ki »vidi« vse. V nekaj minutah naredi računalnik več kot 130 izvidov, ne da bi pri tem žrtvovala eno samo kapljico krvi. Ne bom se spuščala v tehnikalije programa, nisem strokovnjak, zdravnica klasične medicine Alenka Prelc, ki je po novem tudi del njihove ekipe, pa razloži, da aparat meri biokemične procese v telesu, za katere je odgovorna pravilna temperatura. Ta vpliva na pravilen tlak, pretok limfe in krvi, delovanje živčevja, imunskega sistema in posledično na odziv našega telesa. »Pa izmerimo,« rečem. Posedeta me na stol, vzameta nekaj tankih kablov s senzorji na koncu, prilepita mi jih v popek, pod pazduho in na grlo. Zdravnica mi s prenosnim pulznim oksimetrom izmeri saturacijo kisika v krvi in srčni utrip. Rezultati niso bleščeči. Vmes je tudi računalnik predelal temperaturne podatke, ki so jih senzorji izmerili na moji koži. Obe jih pogledata in pokomentirata. Slika glede na moje zdravstveno stanje, sem namreč nekje na polovici zdravljenja raka dojke s kemoterapijo, presenetljivo ni slaba, težave vidita pri delovanju mojih ledvic, trebušne slinavke, računalnik pravi tudi, da so moje žile razširjene. Ti podatki so zame novost, zdravnik mi doslej ni namignil, da bi lahko imela poleg obstoječih še tovrstne težave. Sem utrujena, bolijo me noge in nimam apetita, večino težav pripisujem posledicam onkološkega zdravljenja. Čutim, da moje telo slabi in da nimam energije, kot sem jo imela prej.

Več v reviji Jana, št. 26, 28. 6. 2022