Zgodbe

Kaj smo prezrli

Lara Jelen
15. 9. 2021, 22.51
Posodobljeno: 15. 9. 2021, 22.59
Deli članek:

V boj proti novemu koronavirusu smo se pred skoraj dvema letoma odpravili z vsemi mogočimi sredstvi, naravnimi pripomočki in prehranskimi dodatki, ki krepijo imunsko odpornost. Ampak ali jih je dobro jemati tako dolgo? Sploh še imajo želeni učinek? O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki z različnih področij.

zarja jana
Naravne rešitve za težave z virusi

Nihče ne jemlje dodatkov, da bi si z njimi škodil. A kot pravi Sanja Lončar, raziskovalka in vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je ogromna razlika med krepitvijo in siljenjem imunskega sistema, ki se je premalo zavedamo. »Krepiti imunski sistem ni enako kot ga forsirati. Razlika je enaka kot v podjetju, ki se kadrovsko okrepi, da lahko naredi več, ali v podjetju, kjer morajo zaposleni delati 12 ur in vikende, da naredijo več. Večina ljudi dela to napako, da forsira imunski sistem in ga tako na dolge proge izčrpa. Največja pomoč pri dolgotrajni krepitvi je gašenje tihih vnetij, ki najbolj obremenjujejo našo imunsko obrambo in zaradi katerih ta nima dovolj časa, da se ukvarja z zunanjimi izzivi. Torej, dolgoročno si imunski sistem najbolje okrepimo tako, da saniramo mikrobiom, odstranimo nakopičene kisle presnovke, ki ustvarjajo veliko lokalnih vnetij, in si zagotovimo nemoteno dobavo 'rezervnih delov' (vitaminov, rudnin in aminokislin), ki jih telo potrebuje za nemoteno obnovo. Pomagamo si lahko še z imunomodulatorji (natančno so opisani v priročniku Naravne rešitve za težave z virusi), izogibamo pa se imunostimulantov, ki forsirajo imunski sistem,« pojasnjuje. Med imunostimulante med drugimi uvrščamo betaglukane, propolis, tudi ameriški slamnik, ki ni v obliki alkoholnega izvlečka in ne vsebuje korenine. Razliko med imunostimulanti in imunomodulatorji opiše zelo slikovito: »Prvi so sirena, ki razglaša preplah, četudi gre zgolj za vajo. Drugi so sposobni hitro razglasiti preplah, kadar je to potrebno, vendar ga tudi preprečiti, če se naš imunski sistem pretirano odzove in s tem ogroža vitalne funkcije (denimo s prevelikim povišanjem telesne temperature, s pretiranim izločanjem sline in sluzi …).«

Ameriški slamnik potrebuje premor. Kadar uživamo pripravke iz ameriškega slamnika brez korenin, jih je treba jemati krajši čas, nato pa narediti premor. Kar pa ni tako zelo nujno pri pripravkih iz ameriškega slamnika, ki vsebujejo korenine, saj učinkujejo kot imunomodulator, kar pomeni, da imunski sistem ne samo spodbujajo, temveč uravnavajo. »Ingver (svež), sladki koren, ameriški slamnik (če uporabljamo alkoholni izvleček, ki vsebuje tudi korenino) ter bezgov sirup v telesu učinkujejo kot imunomodulatorji in ne kot stimulanti. To pomeni, da jih lahko uživamo dlje časa. Za vse štiri je dokazano, da so (pod navedenimi pogoji) imunomodulatorji, kar pomeni, da svoj učinek prilagajajo našim potrebam. Vseeno pa je bolj modro kolobariti in ne uporabljati vseh naenkrat. Pri nas imamo en teden na 'repertoarju' npr. domač sirup iz borovih vršičkov z evkaliptusom in propolisom, naslednji teden alkoholni izvleček ameriškega slamnika, tretji teden pripravke iz sladkega korena in bezga. Virusi so namreč prebrisani, zato je 'element presenečenja' pomemben del obrambne strategije,« je v reviji Zarja Jana že povedala Lončarjeva.

Premalo ni dobro, preveč pa tudi ne. Ko narašča število okužb, narašča tudi naša želja, da bi se zaščitili. A prav nič ne bomo dosegli, če bomo prekoračili priporočene dnevne količine vitamina C. Ta vsekakor pomembno vpliva na našo imunsko odpornost, a njegov presežek pomeni kvečjemu težave z želodcem, drisko in dodatno obremenitev ledvic. Kadar z njegovimi količinami res močno pretiravamo (uživanje več kot 2000 mg vitamina C), lahko celo dobimo ledvične kamne. Med bojem z boleznijo sicer poraba vitamina C naglo poskoči, zlasti če so napadena pljuča, pravi Sanja Lončar in dodaja, da ga takrat res potrebujemo veliko več, kot je dnevno povprečje. Za preventivo pa se le držimo priporočenih odmerkov.

Več v reviji Zarja Jana, št. 37, 14.9. 2021