Tadeja Borštnar o plavanju z delfini

Neverjetna bitja, ki ti odprejo srce

Katja Božič
31. 10. 2018, 02.14
Deli članek:

Tadeja Borštnar o plavanju z delfini

Foto: Jaka Koren
Tadeja Borštnar opisuje svoje izkušnje plavanja z delfini.

»Kadar plavaš z delfini, pozabiš na vse – nase, na čas, vsa vprašanja izginejo. Bolj ko si z njimi sproščen, bolj te sprejmejo medse. Včasih kakšen od njih napravi gesto, ki te spravi v smeh ali jok. Odpira se ti srce, in večkrat ko se mi je to zgodilo, bolj sem si želela, da bi takšne izkušnje delila in omogočila čim več ljudem,« svoje občutke ob srečanju s temi izredno inteligentnimi bitji opisuje Tadeja Borštnar, ki je prav zaradi delfinov dve leti preživela na havajskem Big Islandu, enem redkih območij na svetu, kjer je s svobodnimi delfini mogoče plavati s plaže v zalivu, kamor dopoldne prihajajo počivat.

Tekst: Katja Božič, foto: Jaka koren in osebni arhiv Tadeje Borštnar

Tadeja že vse življenje dela v turizmu in se je v preteklosti večkrat srečala s turističnimi ponudbami plavanja z delfini. Ker so jo od nekdaj privlačili, je nekajkrat izkoristila priložnost in plavala z njimi. Potem pa jo je pred sedmimi leti, ko je bila s skupino turistov na Baliju, tako prevzela zgodba dekleta, ki ji je opisovala svojo izkušnjo plavanja s svobodnimi delfini na Big Islandu, da se je s hčerko in prijateljico ter njenimi otroki odpravila na Havaje.

Izjemno doživetje.»Havaji so se mi vedno zdeli preveč ameriški, zato me nikoli ni prav vleklo tja, ko pa sem videla fotografije z Big Islanda – prazne plaže, deževni gozd, pa ta zaliv z delfini, je bilo to nekaj povsem drugega, kot sem si predstavljala.« Takrat je tudi izvedela za Joan Ocean, eno najbolj znanih raziskovalk teh živali in naše komunikacije z njimi. »Najeli smo jo in točno je vedela, kam nas mora odpeljati, da je k nam priplavalo kakšnih petdeset delfinov in smo lahko plavali z njimi. Zdelo se mi je, kot da se mi je odprl nov svet. Vedela sem, da se bom vrnila.« Niso je prevzeli samo delfini, temveč tudi Havaji, kjer je kultura domorodcev še zelo živa, predvsem na Big Islandu. Leto pozneje se je udeležila seminarja z Joan Ocean. »Takrat smo z delfini plavali kar z obale. V ta zaliv prihajajo delfini dopoldne počivat. Prišlo jih je tudi do petdeset in so ostali od štiri do pet ur. Ko mine pristno veselje, ker jih zanimaš in te dejansko pridejo pogledat, ko se z njimi srečaš iz oči v oči, se nekaj v tebi spremeni. Zadnjič je neka gospa lepo opisala, da se v bližini delfinov počuti kot ob velikih gurujih, kjer vsa vprašanja v trenutku izginejo in se ti srce na široko odpre. Kadar plavaš z njimi, pozabiš na čas. In ko potem priplavaš iz vode in ležeš v topel pesek, ti ni čisto jasno, kaj se ti je pravzaprav zgodilo. Veš samo, da si doživel nekaj izjemnega.«

Življenje na Havajih.Približno trideset odstotkov ljudi, ki obišče Havaje, dobi občutek, da so prišli domov, in si želijo tam ostati, pravi Tadeja, ki je to doživela. Izkušnje z delfini nikakor ni mogla pozabiti. Ko se je vrnila domov, so se ji Havaji začeli prikazovati na vsakem koraku. In ker se ji je v tistem času tako s službo kot z vsemi drugimi okoliščinami v življenju – med drugim je hčerka ravno končala osmi razred – vse ujelo, se je odločila, da odideta. Vsaj petkrat na teden je nato plavala z delfini. Zdelo se ji je, da jo nekako zdravijo. »Delfini ti dvignejo vibracijo, kot recimo sveta mesta. Skupaj delujejo kot ena zavest, in če si obkrožen z dvanajstimi, se ti razširi zavest in začneš stvari dojemati drugače. Začutila sem izjemno povezanost z vsem, kar me obdaja. Dlje ko si z njimi, bolj si sproščen in raje te sprejmejo medse. Na nas vplivajo na načine, ki se jih niti ne zavedamo in se pokažejo šele kasneje.«

Več v Zarji, 30.10.2018