Zgodbe

Kako do orožja v Sloveniji?

Marija Šelek
25. 10. 2017, 07.00
Deli članek:

V tem mesecu se je v štajerski prestolnici zgodil strelski napad sredi dne, kar nas je napeljalo k razmišljanju, ali postajamo kot Amerika. Živimo v utvari, da je v Sloveniji varno, in je v resnici pri nas lažje priti do orožja, kot si mislimo? Ko se sprehajate po nakupovalnem središču in ugledate trgovino s popolno bojno opremo ter vas ob tem strese, naj vas potolažimo, da gre praviloma za replike, odlične imitacije pravega orožja. Torej neke vrste igrače za odrasle fante.

Ti se še vedno radi igrajo vojaške igre, pardon, gre za šport, imenovan air soft, ki je k nam prišel iz Azije. Očitno je med nami nemalo navdušencev nad njim, saj imamo kar nekaj društev za tovrstne taktične igre, ki vključujejo tek, orientacijo v naravi, skupinsko delo. Cilj je zabava, pravzaprav se igrajo vojno, preigravajo teroristične akcije, reševanja, ampak so usmerjeni protivojno. Večina tovrstnih športnikov je moških vseh starosti in vseh poklicev, ki si praviloma kupijo svojo opremo. Ta ni tako zelo poceni, zatorej se ne gre čuditi obstoju tovrstnih trgovin. Ravbarji in žandarji z napredno opremo torej. Po zakonodaji takšno orožje uvrščamo med igrače, vendar če boste z njim hodili po ulici in grozili, vam kazen ne uide. To se je nedavno zgodilo v Kopru, ko je neki moški pohajal po mestu s ponaredkom vojaške puške in z njo tudi grozil. Oglobili so ga s 400 evri.

Postopki izdelave pušk za air soft so enake kakovosti kot pri pravem orožju. Puške so izdelane iz jekla, les je enak kot na pravem orožju, zato se praktično ne razlikujejo od pravih, le naboji so plastične kroglice (biorazgradljive), ki so načeloma nenevarne. V Sloveniji niso zaznali povečane problematike zaradi tovrstnega orožja, so ga pa nekajkrat uporabili za rop in za prej omenjene grožnje. Takrat so storilci primerno obravnavani, orožje pa jim zasežejo, je povedal Robi Ribič, višji kriminalistični inšpektor specialist z uprave kriminalistične policije. Sogovornik tudi meni, da je za mlade bolje, da se z orožjem za air soft varno igrajo na ustreznih poligonih, travnikih, gozdovih, kot pa da z njim izvajajo nasilje na ulici. »Problem nastane, ko s takim orožjem spravljate koga v stisko ali ga imate na primer za pasom na javni prireditvi. To orožje namreč od daleč ni prepoznavno kot igrača. Tudi policist lahko na kakšen tak gib reagira v samoobrambi in vas hudo poškoduje ali celo ubije,« je posvaril pred nepremišljenim nošenjem in ravnanjem s takim orožjem Ribič.

Nasilje v družini z legalnim orožjem. Sicer pa pravega orožja po legalni poti še vedno ni tako lahko dobiti. Vlogo za dovoljenje za nabavo orožja lahko na upravni enoti, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, vloži vsaka polnoletna oseba. Navesti mora razlog za to, bodisi je to lov, šport, osebna varnost ali zbirateljstvo. Če bo oseba orožje uporabljala za osebno varnost, mora predložiti dokazilo, da je res ogrožena v tolikšni meri. K zaprosilu za orožno listino mora priložiti še potrdilo o zdravniškem pregledu in potrdilo o opravljenem preskusu znanja ravnanja z orožjem, člani lovske družine pa morajo imeti opravljen lovski izpit. Torej potrebujete kar nekaj listin, dokazil in potrdil.

»Slovenija je glede nošnje orožja in dovoljenja zanj precej konservativna država oziroma smo med evropskimi državami nekje v sredini. Listine se za varnostno orožje obnavljajo na deset let, za športno in lovsko pa na dvajset.« V tem času se lahko psihično stanje človeka kar precej spremeni, ne bi bilo smotrno zdravniške preglede izvajati pogosteje? »Glede tega se sprejema nova direktiva, vendar pa naj povem, da v Avstriji zdravniški pregled za pridobitev orožne listine sploh ni obvezen. Če se grobo izrazim, bi pri njih tudi slepa oseba lahko dobila tovrstno dovoljenje.«

Če spremljamo črno kroniko, dobimo vtis, da pri nas ni tako težko priti do orožja. »Se strinjam. Večina orožja, ki je bilo uporabljeno v nasilju v družini, je bila pridobljena povsem legalno. Veliko samomorov je storjenih s takim orožjem. Pri ropih in umorih pa večina orožja izhaja z ilegalnega trga, večinoma iz republik nekdanje skupne države. Na področju tihotapljenja orožja Slovenijo zaznamuje njen geostrateški položaj, saj smo na balkanski poti, po kateri tuje in domače kriminalne združbe iz držav Bližnjega vzhoda in zahodnega Balkana tihotapijo v države EU najrazličnejše blago: od orožja, eksploziva do droge.«

Kazni so prenizke. Poleg strelnega orožja, ki izvira iz skladišč nekdanje jugoslovanske armade, se na trgu pojavlja predelano orožje. Plinsko ali signalno orožje lahko v nevarno in večinoma zelo nestabilno orožje predelajo že navadni strugarji. »Tretji problem je promet z orožjem na temnem internetu (dark net), pri čemer je Slovenija zadnja tri leta precej uspešna. Izvedli smo eno največjih operacij v EU in v njej zasegli tudi vojaško orožje. Storilci Slovenci so po dark netu pošiljali orožje in bombe po vsej Evropi.«

Če imaš dovolj denarja in poznaš »prave« ljudi, resnici na ljubo danes ni težko priti do orožja. Če bi si na primer zaradi varnosti želeli z danes na jutri kupiti pištolo na črnem trgu in vas nato dobi policija, boste kaznovani mandatno: pištolo vam bodo zasegli, sledila bo denarna kazen.

V primeru mariborskega streljanja je bil storilec policiji že znan, saj so pri njem že zasegli večjo količino orožja. Je zato plačal višjo kazen? »Ne, hramba orožja še ni kaznivo dejanje. Čeprav se vam zdi logično, da je oseba z več orožja bolj nevarna, ni predpisana višja kazen. To se zgodi v primeru preprodaje orožja  – od šest mesecev do pet let; če gre za večjo količino orožja in to predstavlja večjo nevarnost, pa od enega leta do deset let. Črnega trga z orožjem ni mogoče preprečiti, lahko ga zgolj omejimo. Ne samo v Sloveniji, na območju cele EU so kazni za trgovino z orožjem zelo nizke. Za dokazano ilegalno trgovino na primer šestih avtomatskih pušk je predpisana kazen od 18 do 30 mesecev. Vemo pa, kaj lahko sredi evropske prestolnice naredi samo ena avtomatska puška,« je razložil Robi Ribič.

Ker si običajen državljan ne predstavlja, o kakšnih vsotah govorimo pri trgovini z orožjem, nam je sogovornik pojasnil tudi to: »Avtomatska puška na zahodnem Balkanu doseže ceno 150 evrov, medtem ko bi jo v Londonu ali Parizu lahko prodali tudi za 3000 evrov. Razlika nastane zaradi težje dostopnosti in večjega povpraševanja v evropskih mestih, medtem ko je na povojnih območjih Balkana dostop do orožja lažji. V državah EU pa tovrstno orožje uporabljajo organizirane kriminalne združbe, Skandinavci imajo na primer velike probleme z motorističnimi bandami (umori, medsebojno obračunavanje).«

Čeprav se zdi kot filmski prizor, pa se tudi pri nas zgodi, da uslužbencu bencinske črpalke sredi belega dne grozijo s pištolo, prislonjeno na sence. Za take primere je na voljo številka za anonimne prijave: 080-1200. Prav tako ne oklevajte s prijavo družinskega nasilja – z orožjem ali brez njega.