Kanadska korporacija Magna Steyr, ki naj bi na območju Hoč in Slivnice v Mariboru kmalu zgradila ličarski obrat, je v Sloveniji dvignila veliko prahu: po eni strani val navdušenja tistih, ki se veselijo novih delovnih mest, po drugi strani pa zgražanje ljudi, ki si v svoji okolici in državi pač ne želijo še enega umazanega industrijskega obrata, da bo še dodatno onesnažil našo zemljo. Preverili smo, na katerem bregu stojijo ljudje, ki živijo v bližnji okolici kraja, kjer naj bi (ni pa še nujno, namigujejo v nekaterih medijih) obratovalo podjetje. Pogajanja za odkup zemlje z vsemi lastniki še vedno niso končana in občina je že opozorila, da brez njihovega sodelovanja lahko izgubijo investicijo.

Avtomobilski gigant je januarja letos uradno potrdil svoj prihod v regijo in že objavil razpis za prva delovna mesta. Od takrat se o Magni pogovarjamo predvsem z vidika delovnih mest, ki jih Mariborčani še kako potrebujejo, in o vplivu nove kemične industrije na okolje. Ta dva pola razdvajata javnost, in kot je bilo razvidno iz pogovorov z njimi, tudi tamkajšnje prebivalce.

Zemljišč ne damo! Cena za nova delovna mesta je žal precej visoka. Da bi v bližini Letališča Edvarda Rusjana in železnice stal ličarski obrat, bi bilo treba žrtvovati najboljša kmetijska zemljišča, kar peščica lastnikov strogo zavrača, podpirajo pa jih tudi nekateri tamkajšnji prebivalci. »Nikakor nisem za to, da pri nas zgradijo ličarski obrat, saj bodo pozidali najboljšo zemljo. Poleg tega takšna kemična industrija ne bi bila dobra za okolico. Ali sploh veste, kaj je lakirnica in kako daleč naokrog potem nese to kemijo?! To vse močno vpliva na ljudi,« pravi prebivalec Hoč, ki želi ostati anonimen. Druga sogovornica iz Hoč, Silva Božnik, pa poudarja, da tudi brezposelnost močno vpliva na ljudi. »Od podjetja Magna bomo zagotovo imeli več koristi kot pa škode, ker ima Maribor z okolico še vedno veliko brezposelnih. Tudi razvoj je dosti manjši kot v okolici Ljubljane. Prepričana sem, da so te tovarne danes že toliko ozaveščene, da drži tudi meritev, ki so jo izvedli o vplivih na okolje. Upam, da bo ličarski obrat čim prej postavljen, da bo nekaj ljudi dobilo delo in da se bo razvila tudi okolica, ker je s tem povezano še marsikaj drugega, vključno z drugimi potrebnimi izdelki, infrastrukturo in storitvami. To dodatno potrjuje industrijska cona, ki jo že imamo v Hočah in je pripomogla k večjemu razvoju okolice,« meni. Ne moti je, da so v podjetju najprej obljubljali tisoč delovnih mest, zdaj pa so to številko več kot prepolovili (400 delovnih mest): »Tudi če bo na začetku službo dobilo le 350 ljudi, je to velik premik naprej. Kmetijska zemljišča pa tudi niso tako dobra ali najboljša, kot se jih opeva, predvsem so en kup peska.«

Saj imamo inšpekcije … Da ne bi bilo prav nič slabega, če bi v njihovi občini zgradili lakirnico avtomobilske karoserije, je prepričan tudi Jožef Bračko. »Od tega bi imela korist vsa občina, onesnaženje okolja pa me ne skrbi, saj morajo inšpekcije skrbeti za to, da onesnaženje ni preveliko. Z lakirnico lahko kvečjemu kaj pridobimo.« Z njim se strinja Hermina Kranjc, ki pravi, da je skrajni čas, da ljudje v okolici Maribora pridejo do služb. »Nekateri pravijo, da bi s tem povzročili škodo prihodnjim generacijam, ampak če ne bomo imeli služb, pa tudi nič ne bo!« Marsikdo se v javnosti ne želi izpostavljati, a nam je anonimno odgovoril, da mnenje tamkajšnjih prebivalcev tako ali tako ni pomembno, saj imajo končno besedo tisti, ki so na položajih. »Mi mali ljudje nimamo kaj govoriti. Je pa težko reči, kaj bi bilo bolj prav,« se je glasil eden izmed odgovorov. Nekateri, ki so od območja, kjer bodo zgradili obrat, oddaljeni le nekaj kilometrov, pa so komentirali, da jim je vseeno, saj se jih to ne tiče, ker ne živijo tako blizu. A se še kako motijo, posebno če so priključeni na tamkajšnji vodovodni sistem, opozarja Andrej Gnezda, vodja projektov pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Sodelavce te fundacije je zelo zmotil že način sprejema zakona, ki je bil pripravljen posebej za to podjetje. »Skrbi me, da bi to postala ustaljena praksa v prihodnje. Tudi sicer graditev ličarskega obrata v občini Hoče - Slivnica ne prinaša nič dobrega. Norost je zaradi ličarskega obrata izgubiti 100 hektarjev kmetijskih zemljišč!« opozarja strokovnjak in doda, da smo po statističnih podatkih že tako na repu v Evropski uniji po količini razpoložljivih obdelovalnih površin na prebivalca.

Več v reviji Zarja št. 15. 11. 04. 2017