Novoletni prazniki so mimo. Ostali so nam zašpehani trebuhi in polni hladilniki hrane, ki ji bo vsak čas potekel rok uporabe in bo prej ali slej končala v smeteh. Medtem ko za nekatere začetek novega leta pomeni diete in razstrupljanje, se drugi sprašujejo, kaj za božjo voljo bodo dali v lonec. In to v državi, kjer vsako leto v smeteh pristane približno 150 tisoč ton hrane!
V tujini se z vprašanjem, kam s presežki hrane, ukvarjajo že dolgo. Obstaja kar nekaj uspešnih projektov, ki skrbijo, da se zmanjšujejo količine zavržene hrane. Tudi pri nas so se podobnih projektov že lotili nekatera društva in humanitarne organizacije. Pred štirimi leti so projekt, imenoval se je Viški hrane, začele tudi članice Lions kluba Mozaik v Celju. »Po sklenjenem dogovoru so najprej iz Mercatorjevih, potem pa tudi iz drugih trgovin začele pobirati hrano in jo voziti v hišo za brezdomce, « razloži Gregor Pajić, guverner Zveze Lions klubov Slovenije. »Zamisel se je med člani najštevilnejše humanitarne organizacije na svetu hitro širila. Projekt se je v štirih letih iz Viškov hrane preimenoval v Donirano hrano, pritegnil je 69 trgovin trgovskih verig Mercator, Spar, Tuš in Leclerc ter več kot 20 Lions klubov iz vse Slovenije, ki lahko danes pomagajo več tisoč ljudem.« Ko smo razmišljali, v katerega od klubov, ki izvajajo projekt, gremo pogledat, smo se odločili za domžalskega, kjer se ponašajo tudi z nazivom najbolj zdrave občine. »Že več kot dve leti številni prostovoljci, združeni okoli kluba, skrbijo, da kakovostna hrana najde pot do socialno ogroženih posameznikov in družin, ki se morda tudi zato ne počutijo pozabljene, « nam razložijo Cveta Zalokar in Ana Ahčin, vodji projekta pri Lions klubu Domžale, in Jadranka Šumi, predsednica Lions kluba Domžale.
Akcija se začne po osmi uri zvečer. Ko se je večina ljudi že udobno zleknila na svoje kavče in začela preklapljati med televizijskimi programi, se z našo fotografinjo odpraviva do Doma upokojencev Domžale. Tam naju čaka skupinica prostovoljcev: Cveta Zalokar ter ta večer odgovorna za prevoz hrane v domžalskem Rdečem križu, sekretarka Majda Mernik in Ivan Štular, ki v okviru javnih del vse pogosteje priskoči na pomoč pri prevozih. Ko prevzamejo posebni škatli, ki ustrezata standardom HACCP za prevoz toplih in hladnih jedi, se odpeljemo do prve trgovine, ki je ravno zaprla vrata za kupce. Trgovka nas že čaka z vozičkom dobrot in s popisom hrane. »Med hrano iz toploteke so različne vrste pečenega in ocvrtega mesa, pice, bureki, tudi kruha je ostalo nekaj, sicer pa je različno od dneva do dneva. Precej je zapakirane zelenjave in sadja, pa različnih sladic, česar se najbolj razveselijo otroci. Zelo raznovrstna je hrana prav pred in med prazniki, saj jo prevzemamo tako med tednom kot tudi ob koncu tedna in praznikih, če so trgovine odprte. Zelo dobro sodelujemo s trgovinami in lahko jih samo pohvalimo, da nam je uspelo najti skupen interes, « razloži Zalokarjeva.
Ko prostovoljci hrano preložijo v modre škatle in podpišejo prevzemnice, se odpeljemo v Dom upokojencev Domžale. Ta ima v verigi projekta Donirana hrana v Domžalah izjemno pomembno in nepogrešljivo vlogo. Hrano pri njih razdelijo in poskrbijo za prevoze do posameznih družin in posameznikov. »Direktorici mag. Nataši Zalokar in njenim sodelavkam in sodelavcem smo zares hvaležni, ker so za naš projekt na široko odprli vrata doma. To, da z nami sodelujejo njihovi zaposleni, sploh ob zahtevnih delovnih obveznostih, ki jih imajo, je izjemno dejanje. Posebno pohvalo si zasluži tudi njihov glavni kuhar Miha Sršen. Dve pomembni stvari potekata prav pri njih, strokovna hramba in razvoz. Tista dneva, ko pri Rdečem križu in Karitasu delijo svoje pakete, pa hrano odpeljejo tudi do njih. Tudi sicer veliko predlogov, komu nameni ti hrano, dobimo od Rdečega križa, Karitasa, Centra za socialno delo in naravnost s terena.« Lionsi se Domu upokojencev Domžale vsako leto zahvalijo, in sicer z donacijo za pokritje stroškov goriva.
Domžalski lionisti skrbijo za papirologijo in koordiniranje projekta. Doniranje presežkov hrane, ki poteka pod okriljem Lions klubov, se izvaja na različne načine, največ jo razdelijo še isti večer. Odvisno od vrste hrane in pogodb z upravičenci ter tehničnih možnosti se primerno hranjena hrana razdeli tudi naslednje jutro. V projektu sodeluje tudi veliko drugih organizacij, društev in posameznikov. V Domžalah se je projekt namreč zelo hitro razširil. »Ko smo pred tremi leti začeli, smo delali samo člani našega kluba. Ker je bilo dela vse več, smo k sodelovanju povabili še člane domžalskega nogometnega kluba, pa Rdečega križa in Karitasa ter številne druge prostovoljce, zelo dejavni so nekateri upokojenci,« pojasni Šumijeva. V Rdečem križu Domžale so se lani odločili, da v projekt vključijo sodelavca, ki je pri njih zaposlen preko javnih del. »Gospod Ivan Štular zelo rad pokrije približno tretjino terminov za pobiranje hrane, tako da člani kluba večinoma sodelujemo samo še kot koordinatorji. Organizacijsko je dokaj zahtevno, treba je dopolnjevati znanje o varnem ravnanju z živili. Ravno te dni sta se dve naši kolegici vrnili z enega takih izobraževalnih seminarjev. Tudi urejanje evidenc je zahtevno,« pove Šumijeva, Zalokarjeva pa mi pokaže debel fascikel, v katerem ima shranjeno dokumentacijo o dobri higienski praksi. »To so vsa potrebna soglasja sodelujočih v projektu, evidenca usposabljanja, izjave prejemnikov hrane … Vsak, ki sodeluje, se mora pisno obvezati, da nas bo v primeru, če zboli, o tem takoj obvestil. Vodimo tudi koledar, iz katerega je razvidno, kateri ljudje pokrivajo določene termine. Če kdo odpove, pozabi ali zboli, pa vskočimo koordinatorji ali nekateri najzvestejši prostovoljci, « dopolni Ana Ahčin.
Več v reviji Zarja št. 2. 10. 1. 2017
