Takšne zgodbe najbrž že tako ali tako pripovedujete znancem in neznancem, zakaj jih ne bi zapisali in objavili v Zarji? Tematika je poljubna in ni nujno, da so se dogodile pred kratkim, tudi v družinsko zgodovino ali zgodovino vašega kraja lahko posežete. Vse objavljene bodo honorirane, dolge naj bodo približno toliko, kot je ta, ki je objavljena danes, pošljite pa jih na elektronski naslov zarja@media24.si ali Uredništvo revije Zarja, Brnčičeva 31, Ljubljana, s pripisom Naše zgodbe.In seveda ne pozabite pripisati svojega polnega naslova in telefonske številke.

Življenje se v trenutku postavi na glavo

Najprej je poklical in potem prišel na obisk prijatelj iz Švice, ki ga običajno vidimo enkrat ali dvakrat na leto. Smo se že spraševali, kaj se je zgodilo, saj se je nazadnje oglasil pred dobrim letom. Že takoj, ko je sedel za mizo, je bilo videti, da je nekaj hudo narobe. Je bolan? Ja, seveda, diagnoza njegove bolezni je usodna – gre za propadanje pljuč, ki se slabo konča. Ampak za zdaj se še kar drži, tu in tam ima sicer resnejši zaplet, a so se doslej vsi polegli. Žal ni zdravje tisto, kar ga najbolj muči. Bi mu pri naši hiši lahko pomagali prevesti švicarsko zdravniško spričevalo v slovenščino?

Seveda, seveda. Med kosilom smo se pogovarjali o starih, dobrih časih, vmes se ni niti enkrat nasmehnil,  potem pa je le prišel z besedo na dan, zakaj se ni tako dolgo oglasil. Nekaj strašnega da se je zgodilo. »Prihajam s sodišča. Imel sem prometno nesrečo. Jaz sem bil kriv.«

Potem je utihnil in midva z možem tudi. Je bilo kaj hudega? Ja, motorist je umrl.

Počasi sva iz skrušenega prijatelja izvlekla zgodbo, ki se je zgodila pred dobrim letom nekje ob morju. Z ženo sta se v precej velikem avtu motovilila pred odcepom na makadamsko cesto, kamor je bil usmerjen nekakšen obvoz. Domačini so zadevo poznali, on pa ne. Seveda so mu neprijazno trobili, naj se umakne. In se je, pri tem pa je zaprl pot motoristu, ki je pridivjal izza ovinka. Trčil je v stoječe vozilo, tega je popolnoma zmečkalo, sam pa je padel in kmalu potem v bolnišnici umrl. Prijatelju in ženi ni bilo nič.

Okoliščine? Moški je vozil toliko, kot je tam dovoljeno. Star je bil nekaj manj kot pol stoletja, brez partnerke in otrok. Prijatelj je napisal pismo z opravičilom njegovemu očetu, na pogrebu ni bil, ker ga takrat ni bilo več v Sloveniji, pa tudi če bi bil, je bil tako sesut, da ne bi mogel iti. Zakaj se je zgodilo prav meni, se nenehno sprašuje. Nikoli ni dobil nobene kazni za prekršek, še za parkiranje ne. Po nesreči so mu seveda vzeli kri, v njej ni bilo nobenega alkohola. Švicarska zavarovalnica je poravnala vse stroške in plačala odškodnino sorodnikom pokojnega motorista. Prijatelj ima dobro zavarovanje, saj Švicarji pravijo, da je najbolje naložen denar tisti, ki ga pustiš zavarovalnici. Skratka, pri nesreči, ki jo je povzročil, je bilo vse BP. Pa je bilo vseeno tako zalo hudo.

Tožilec je povedal, da za povzročitelja smrti pač ne more biti drugačna kazen kot zapor.

»Zame z mojo boleznijo je to smrtna obsodba,« je rekel prijatelj. Švicarski zdravnik mu je seveda izdal dovolj prepričljivo zdravniško spričevalo, ki bi moralo prepričati tožilca. Možen je samo hišni zapor ali kaj podobnega. Odlaganje zaporne kazni je nesmiselno, saj se bolezen le še slabša. »Če pomislim, koliko naših tajkunov se sprehaja okoli z zdravniškim spričevalom v žepu, da jim ni treba v zapor, tudi pri tebi ne bi smel biti problem,« sem ga tolažila. Vidiš, kako se ti lahko življenje v trenutku obrne na glavo, je vzdihnil. »Do smrti mi bo to viselo na duši.«

Tisto popoldne sem šla na pošto in na prehodu za pešce me je skoraj povozila voznica, ki je pridivjala izza ovinka. S telefonom v roki in možgani kdo ve kje. Zadnji hip sem odskočila, na boku sem čutila, da sva se s pločevino oplazili. Seveda je videla, kaj je naredila, ampak pri njej ni bilo sledu o kakšni plemenitosti – divje je pritisnila na plin in odpeljala naprej, očividec na pločniku mi je povedal, da je odvrgla telefon. Če ne bi odskočila, bi se najbrž v trenutku spremenilo življenje za obe –  jaz bi končala kdo ve kako, njo bi vsekakor iskali. Po kripi, ki jo je vozila, pa bi sklepala, da vsekakor nima švicarskega zavarovanja.