Tu je pristala mavrica. Mehiško mestece Las palmitas je bilo še do pred kratkim kljub ljubkemu imenu vse prej kot ljubko – revno delavsko naselje je slovelo kot »prestolnica drog«, mladina se je družila v najstniških tolpah in po sončnem zahodu ni bilo pametno, kaj šele zdravo, biti na ulici. Potem je občina prosila za pomoč grafitarsko zadrugo Germen Crew in v samo nekaj mesecih so grafitarji s pomočjo prebivalcev spremenili Las palmitas v mavrično eksplozijo pisanih hišk. In odtlej je vse drugače.

Najprej so morali vse lastnike hiš prepričati, da so dovolili pobarvati njihove zidove. Nato so vse hiše pobelili – in  s tem simbolično pokazali, da so vsi stanovalci enakopravni –, nazadnje so se lotili barvanja. Prebarvali so 209 hišk, v katerih živi 452 družin oziroma nekaj manj kot dva tisoč ljudi. Skupaj so v barve odeli okrog 20.000 kvadratnih metrov fasad in za to porabili 20.000 litrov najkakovostnejše barve. Najkakovostnejše zato, ker nočejo, da bi prekmalu zbledela.

Od daleč je naselje videti, kot da je nanj sedla mavrica, a spremembe še zdaleč niso samo kozmetične. Celoten projekt je trajal 14 mesecev, pleskanje pet. Prebivalci, ki so pri projektu vneto sodelovali, so se spet začeli družiti in pogovarjati, najstniški kriminal je povsem izginil, na strmih uličicah se spet igrajo otroci.

Germen Crew, grafitarska zadruga desetih uličnih umetnikov, ima za seboj že en podoben projekt – lani so s poslikavo zidov vdihnili pisano življenje dvema ulicama v Mexico Cityju. Tudi nekateri od grafitarjev so bivši člani tolp, zato dobro poznajo zdravilno moč umetnosti. »Grafiti, umetnost in njena zgodovina so nas spremenili, nam preprečili, da bi padli v pogubo in se napačno odločali. Iz lastne izkušnje lahko povemo, da spremenijo tudi druga življenja,« je povedal eden od njih.

Medtem pa občina že načrtuje mavrično invazijo na še ene revno sosesko.



Več v reviji Zarja št. 14, 22. 9. 2015