Zgodbe

Glina zdravi tudi borelijo

RENATA UCMAN
28. 7. 2009, 01.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Z glino so se ljudje zdravili od pamtiveka, toda ko so se uveljavila sodobna kemična zdravila, ki delujejo hitreje, a kratkotrajneje (in imajo tudi veliko neželenih učinkov), smo kar pozabili nanjo. Za povrh seveda ni vsaka glina učinkovita, zdravilne so le redke. Na glino nas je znova spomnil pokojni pater Simon Ašič, zadnje čase pa kar precej ljudi, ki jim uradna medicina ni dovolj pomagala.

Z glino so se ljudje zdravili od pamtiveka, toda ko so se uveljavila sodobna kemična zdravila, ki delujejo hitreje, a kratkotrajneje (in imajo tudi veliko neželenih učinkov), smo kar pozabili nanjo. Za povrh seveda ni vsaka glina učinkovita, zdravilne so le redke. Na glino nas je znova spomnil pokojni pater Simon Ašič, zadnje čase pa kar precej ljudi, ki jim uradna medicina ni dovolj pomagala. Poznavalci – kar nekaj mnenj lahko preberete – pravijo, da razstruplja telo, izloči težke kovine, ugonobi viruse in bakterije ter  močno okrepi imunski sistem. Glina ima izjemno zapleteno sestavo, vsebuje pa tudi veliko silicija, nosilca naravne inteligence, ki v organizmu sama poišče bolezensko žarišče. Tudi zdravilna himalajska živa voda vsebuje veliko silicija. Dobra novica je, da se lahko z glino bojujemo proti dvema nadlogama zadnjega časa – novi gripi in boleznim, ki jih prinašajo ugrizi okuženih klopov.

 

Glina z zdravilnimi učinki je še vedno polna neznank. To je ena najzapletenejših snovi v naravi, pri kateri kljub raziskovanju znanstvenikov in celo vesoljske agencije NASA marsikaj ostaja skrivnost. Njeni najmanjši delci so tako neznatni, da jih ni mogoče videti niti pod mikroskopom. Anton Komat, samostojni raziskovalec, pravi, da gline doslej nikomur ni uspelo spraviti v formulo niti je natančno opredeliti: »Glina je zelo kompleksen sistem, ki ga sestavlja na stotine različnih spojin, prepletenih v mrežo. Ima izjemno zapleteno alumosilikatno strukturo, zato njenega delovanja ni mogoče napovedati. Opazujemo lahko le njene izjemne zdravilne učinke v telesu.«  

Najmanjši delci gline so manjši od večine bakterij. Zakaj je to pomembno? Ena sama kavna žlička gline, ki jo zmešamo v litru vode, ima po tem, ko v vodi nastane koloid z lebdečimi molekularnimi delci gline, aktivno površino, veliko skoraj za nogometno igrišče, če bi delce zložili enega zraven drugega, pravi Komat. Ali, preprosteje povedano, v našem telesu lahko žlička gline v koloidni obliki učinkuje s tako ogromno aktivno površino. V tem je edinstvena.

»Prav zato glina zelo močno razstruplja. V telesu absorbira in nase veže vse strupene in odpadne snovi, viruse, bakterije, radioaktivne elemente, težke kovine in drugo. Iz telesa jih izločimo z glino vred, z našim blatom,« razlaga in dodaja, da glina učinkovito deluje le v koloidni obliki, zato jo je treba pred pitjem vedno zelo dobro zmešati z vodo!

Za krepitev imunskega telesa je pomembno, da glina v telesu nase veže težke kovine. »Kovalentne vezi omogočajo glini, da nase veže svinčeve spojine, stroncij, živo srebro, cezij in druge težke kovine. Z izločanjem gline z blatom iz telesa izločimo tudi zdravju škodljive težke kovine,« pojasnjuje sogovornik.  

Glina prebudi energijo. Glina ima veliko energijsko moč. Je živa snov, ki sproži energijske reakcije tudi v našem telesu. Anita Kejžar Škulj, terapevtka z londonsko diplomo energijskega zdravljenja, pravi: »Ko smo zdravi, je naša vitalna življenjska energija močna in sposobna, da se upre boleznim. Ampak ko zbolimo, imamo manj vitalne energije, zato ta ne more podpreti telesa, da bi optimalno delovalo. Naš imunski sistem, ki je pomemben za odpornost proti boleznim, se napaja ravno iz življenjske energije. Ko uživamo glino,  se vitalna energija, ki jo nosi glina, v telesu sprosti in pomeša s telesno vitalno energijo. Obe energiji se združita in ustvarita močnejši tok; ta v oslabljenem telesu spodbudi že obstoječe notranje telesne vire. Glina prebudi spečo energijo. S pomočjo gline se ustvari magnetizem, ki našemu telesu omogoči, da deluje bolje.«

                                                                  Več v Jani št. 30, 28.7.2009