Zgodbe

Iz druge roke v drugo življenje

Tina Nika Snoj
24. 10. 2009, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Več kot 60 odstotkov obleke, ki jo odvržemo, je še tako dobre, da ljudje celo plačajo zanjo. Socialno podjetništvo gradi tudi na tem.

Socialno podjetništvo daje delo težko zaposljivim, služi denar na družbeno odgovoren način, dobička ne deli le med direktorje in velike lastnike ter  ravna prijazno do okolja. Predvsem zato na Jani takšna podjetja podpiramo in jih bomo tudi v prihodnje. Tokrat smo se odločili kot medijski pokrovitelj sodelovati v akciji, za katero upamo, da bo že čez nekaj let omogočila zaposlitev več desetinam pridnih delavcev. Projekt, ki mu bomo pomagali k preobrazbi v podjetje, bo naša in vaša stara oblačila predelal v dizajnerske kose, popravil in ponudil v trgovinah z oblekami iz druge roke ali pa jih odprodal za reciklažo. Naše smeti bodo tako omogočile zaposlitev in preživetje tistim, ki bi bili drugače najverjetneje odvisni od pomoči države. Projekt sam pa nosi zelo primerno ime – iz druge roke v drugo življenje.

V Sloveniji socialnih podjetij v pravem pomenu besede skorajda nimamo. Tudi zakon o njih se šele oblikuje, v tujini pa je to uveljavljena in tudi uspešna oblika zaposlovanja ali samozaposlovanja vseh, ki bi službo sicer le težko dobili – starejših, manj izobraženih, nekdanjih odvisnikov in podobno. V Belgiji na primer tovrstna podjetja zaposlujejo 600 delavcev in več kot 2000 prostovoljcev. Da bi se na področju, ki ga kriza dela še toliko nujnejšega, tudi pri nas kaj premaknilo, se trudi Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva (DSP) in v njegovem imenu predsednik Stevan Stavrevič.
Smeti enega so zaklad drugega
Tako pravi rek, na katerega računajo v DSP. V Sloveniji namreč vsako leto odvržemo na tone tekstila in s tem na kupe denarja, da o obremenjevanju okolja z odpadki sploh ne govorimo. Ta tekstil (obleko, obutev, gospodinjski tekstil, zavese, preproge itn.) nameravajo v okviru projekta zbrati in koristno porabiti. Po zgledu podobnih podjetij v tujini ga bodo nekaj prodali v trgovinah z rabljeno obleko, nekaj pripravili za reciklažo v izolacijske materiale, najbolje ohranjene obleke pa bodo predelali in jim podarili novo življenje. Stevan Stavrevič pričakuje, da bodo v prvem letu samo na območju Ljubljane zbrali od 50 do 80 ton rabljenega tekstila, v drugem 250 ton, tretje leto pa naj bi dejavnost razširili še na pet večjih slovenskih mest (Maribor, Celje, Koper, Novo mesto in Kranj) in s tem zbrali do 750 ton tekstila. Predvidevajo, da bodo lahko več kot 60 odstotkov zbranega blaga prodali naprej, okoli 15 odstotkov naj bi šlo v reciklažo, preostalo pa bo verjetno neuporabno. S tem bi zaslužili toliko, da bi prvo leto lahko zaposlili sedem ljudi, naslednje 30, v tretjem letu pa bi imeli že okoli 50 zaposlenih. Tako bi do dela prišle desetine tistih, ki dela drugje skoraj zagotovo ne bi dobili.
Humana je pustila slab okus
Ideja za tovrstno podjetje seveda ni nova. Verjetno se dobro spomnite zbiralnikov podjetja Humana, v katere smo znosili na tone oblačil. V dobri veri, da pomagamo humanitarnemu podjetju, smo jih nekateri tudi pridno sortirali in popravljali.

 

Več v tiskani izdaji revije Jana št. 42, 20.10.2009