Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), ki je v samostojni Sloveniji najdražji projekt doslej, že nekaj časa dviguje veliko prahu. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je sporno graditi tako žafransko drago termoelektrarno, ki ima za povrh zastarelo tehnologijo. Iniciativna skupina civilne družbe je zato sestavila memorandum, da bi vlada spremenila energetsko politiko in ustavila gradnjo TEŠ6. Zakaj? Pravijo, da je ta gradnja nesprejemljiva iz več vzrokov, dolgoročno pa ekonomskih, okoljskih, razvojnih in socialnih. Rešitev vidijo v manjši, bistveno cenejši termoelektrarni ali v še cenejši plinsko-parni elektrarni. S tem bi prihranili ogromno denarja, zmanjšali škodljive izpuste v okolje in spodbudili razvoj novih, modernejših tehnologij ter podjetništva. V čem je problematika graditve šestega bloka TE Šoštanj najhujša? »Sporno je graditi energetski objekt z zastarelo tehnologijo! Tehnologija, ki jo nameravajo vanj vgraditi, je po presoji strokovnjakov stara najmanj 15 let. Že zdaj, ta trenutek, so v strokovni obdelavi drugačni načini, ki so cenejši in imajo manj škodljivih posledic za okolje in ljudi. Javna razprava o tem je nujna tudi zaradi drugih razlogov. Ekološki izpusti ogljikovega dioksida bodo relativno, glede na TEŠ5, sicer manjši, absolutno gledano pa velikanski. Za to bomo plačevali tudi ekološki davek! Ko bo, če bo, TEŠ6 dograjen, bodo okoljski problemi še večji. S tem pa bodo večji tudi pritiski na zaustavitev take umazane tehnologije. Po svetu že zapirajo termoelektrarne, pri nas pa naj bi jo gradili? Zagovorniki gradnje TEŠ6 poudarjajo predvsem socialni problem, ki naj bi nastal, če ne bi zgradili TEŠ6. Toda naj kdo vzame računalnik in izračuna, koliko plač bi dobilo 4000 delavcev iz ene milijarde evrov! In pri tem ne bi imeli škodljive elektrarne na grbi še 30 let ali več. Ta denar, če ne bi zgradili TEŠ6, bi lahko uporabili za gradnjo drugačnih virov energije, obenem pa tudi za prekvalifikacijo rudarjev in njihov dohodek v vmesnem času. Le logika čim manjšega napora narekuje zgraditev TEŠ6, namesto da bi ustvarjalno pristopili k reševanju teh problemov,« opozarja dr. Spomenka Hribar. Več v Jani, 29.6.2010