Zgodbe

Se arabski svet res spreminja?

Tina Nika Snoj
14. 8. 2013, 22.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Še nedolgo tega je bilo za arabski svet nepredstavljivo, da bi na pomembnem, kaj šele vodilnem položaju sedela ženska. Zdaj to ni več nič nenavadnega.

Arabke obračajo milijarde, odločajo o politiki svojih držav, ustanavljajo univerze in še marsikaj drugega.

Sheika Lubna Al Qasimi je prva med sto najvplivnejšimi ženskami arabskega sveta. Najvišje mesto na lestvici, ki jo vsako leto pripravi prestižna poslovna revija CEO Middle East, drži že tri leta. Izbiri je težko oporekati. Šejka (naziv, ki zaznamuje šejkovo ženo ali hči) je prva ženska ministrica v zgodovini Združenih arabskih emiratov. Ne vodi nobenega od resorjev, kamor tradicionalno vtaknejo evropske ministrice; sociale, kulture ali kaj podobno benignega. Pred devetimi leti je zasedla mesto ministrice za gospodarstvo, nato presedlala na čelo ministrstva za zunanjo trgovino in letos posegla še višje – vodi ministrstvo za razvoj in mednarodno sodelovanje. Izjemno pomembna mesta si več kot očitno zasluži. Pod njenim vodstvom se je obseg zunanje trgovine (brez nafte) povečal za 15 odstotkov, na skoraj bilijon dolarjev. Zaslužna je tudi za zelo uspešne projekte v informacijski tehnologiji, ki je eden od temeljev državnega gospodarstva. Poleg svojega ministrskega dela pa najde čas tudi za svoje zasebne posle, s katerimi mastno zasluži. Navzkrižje interesov namreč ni pojem, s katerim bi se Arabci kaj dosti ukvarjali. Kvečjemu pričakujejo, da bo pomemben vladni uslužbenec znal denar zaslužiti tudi zunaj državne pisarne.

Drugouvrščena Lubna Olayan nikoli ne izpusti priložnosti poudariti, kako pomembno je izobraževati in zaposlovati ženske v arabskem svetu. Letos je o steklenih stropovih, vanje se zaletijo ženske med svojo kariero, razpravljala z najvplivnejšimi ženskami planeta. Lubna je izvršna direktorica Olayan Financing Company, finančnega giganta, ki se ukvarja s proizvodnjo, storitvami in financiranjem širom Bližnjega vzhoda in je eden največjih delniških vlagateljev. Je tudi članica možganskega trusta Arab Thought Foundation, ki rešuje dileme arabskega področja in – kot se za vplivno žensko iz tega dela sveta spodobi – podpira in sponzorira številne izobraževalne ustanove, posebej tiste, ki so namenjene ženskam.

Na univerzah več žensk kot moških. Izobrazba je odločilni ključ, ki ženskam odpira do tedaj zaklenjena vrata. Neznanje in nesposobnost ali pa kar celotnemu ženskemu spolu pripisana nezmožnost je bil vedno izgovor ali način, kako so moški žensko držali v podrejenem položaju. Tudi v arabskem svetu je bil množičen dostop do šolanja tisti, ki je omogočil ženskam, da se dvignejo vse do najvišjih pozicij. Na vseh stopnjah šolanja se je delež deklic in žensk opazno povišal, pri višjih stopnjah so ženske že prehitele moške. V mnogih državah skokovito narašča tudi delež zaposlenih žensk in nič nenavadnega ni, če ženska opravlja najzahtevnejše poklice, vodi veliko podjetje ali zaseda ministrsko mesto. Vse to je bilo pred nekaj desetletji popolnoma nemogoče. Ženske, so bili prepričani takrat, preprosto niso zmožne tako velikih miselnih naporov. Številka štiri in šest na lestvici najvplivnejših Arabk sta navdih mnogim od omenjenih študentk.


Več preberite v tiskani Jani (št. 33, izid: 13.8.2013).