Zgodbe

Kmetija, polna obsojencev

Petra Mauer
27. 8. 2013, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Na polodprtem oddelku Slovenska vas v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu je več kot očitno, da so varovanci predani svojemu delu.

Človek komaj verjame, da se teh skrbno urejenih vrtov ni dotaknila ženska roka. Vse je do potankosti dovršeno, zemlja je ravno prav namočena, o plevelu ni ne duha ne sluha … Na polodprtem oddelku Slovenska vas v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu, kamor so takoj po začetku prestajanja kazni namestili tudi obsojenega nekdanjega direktorja Merkurja Bineta Kordeža, je več kot očitno, da so varovanci predani svojemu delu. Navkljub vsemu, zaradi česar so bili obsojeni, so se izkazali za izjemno pridne, marljive in poslušne delavce. Skrbijo za rožice, poljščine, vrtnine, živino, stroje, prostore in okolico. Ne le zato, ker jim to narekujejo zakon in stroga pravila, temveč predvsem zaradi želje po boljši prihodnosti in upanja, da bodo nekoč po prestani kazni, kljub napakam v preteklosti, lažje dobili priložnost za nov začetek.

Od skupaj 590 zapornikov v zavodu jih je v polodprtem oddelku Slovenska vas trenutno nameščenih sedeminšestdeset. »Večino jih vanj zaradi primernega obnašanja premestijo iz zaprtega dela zavoda. Glavni kriterij za premestitev je utemeljeno pričakovanje, da svobodnejšega režima ne bodo izkoristili. V polodprtem oddelku najdejo, sicer zelo redko, svoje mesto tudi obsojenci, ki jih je sodišče tja razporedilo direktno. Če kolega, ki opravlja uvodne pogovore, oceni, da oseba, obdolžena kaznivega dejanja, ne bo zlorabila zaporniškega režima, ni begosumna, je osebnostno urejena, ni odvisnica, ima urejene socialne odnose in podobno, pa jo lahko z odobritvijo direktorja v polodprti oddelek prav tako namestimo mi, takoj po uvodnem pogovoru,« je povedala Mihaela Štukelj, vodja oddelka za vzgojo. Vrsta kaznivega dejanja ni kriterij za razporeditev v zaprt, polodprt ali odprt oddelek na Dobu, zato ni presenetljivo, da v Slovenski vasi prebivajo raznoliki obsojenci. Obdolženi so tatvin, ropov, precej je tistih, ki so storili kaznivo dejanje zoper premoženje, gospodarstvo, življenje in telo (umori, telesne poškodbe, nasilje …) ter človekovo zdravje (preprodaja drog). Najvišja kazen, ki sta jo dobila dva obsojenca na polodprtem oddelku, je 20 let zapora, medtem ko je najnižja leto in osem mesecev.

Motivacija za delo je skromno plačilo. Zaporniki delajo osem ur na dan, za kar jim pripada natančno določeno plačilo. »Petindvajset odstotkov osnove orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač v javnem sektorju,« je pojasnil poveljnik Bojan Majcen, ki je nadomeščal direktorja zavoda, Štukljeva pa je nadaljevala: »Zneski se gibljejo od osemdeset do dvesto evrov na mesec. Z osemdesetimi odstotki denarja lahko zaporniki prosto razpolagajo, dvajset pa jih blokiramo in položimo na njihov depozitni račun. Za vsakega posameznika posebej vodimo evidenco odhodkov in prihodkov. Ko znesek preseže trikratno socialno pomoč v Republiki Sloveniji, lahko obdolženec višek zapravi. Obsojenci so zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovani. Bolniške niso plačane, prav tako jim ne teče delovna doba. Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij imajo zaporniki pravico do koriščenja dopusta, in sicer največ trideset koledarskih dni na leto. Od tega je mogoče šest dni pridobiti kot nagrado, če si prizadevajo pri delu, spoštujejo delovno disciplino in pri delu dosegajo uspehe.« 


Več preberite v tiskani Jani (št. 35, izid: 27.8.2013).