Zgodbe

Razvpiti in s krediti

Urška Krišelj Grubar
10. 6. 2014, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Viktor. Nagrada za najodmevnejše medijske dosežke. Podeljeni že enaindvajsetič, prvič v Mariboru. Sprememba lokacije je obetala drugačnost.

Tudi napoved, da bo prireditev diskretna in nič politično našpičena. Našpičene so bile visoke pete bolj ali manj znanih princesk v živopisanih oblačilih. Pa tudi jeziček izurjenega poznavalca odrov, voditelja prireditve Mariborčana Tadeja Toša. Na nagrado za življenjsko delo je 50 let čakal in dočakal Toti Štajerc Alfi Nipič.

Pred prireditvijo. Sedeli smo v senci košatega drevesa, nekaj metrov stran od rdeče preproge, in opazovali pisano druščino slovenskih slavnih. Čakali so v vrsti in pod drevesi, ker je bilo precej vroče. Tudi ta sprememba je dobro dela razgaljeni koži, ki pozimi (ponavadi so se Viktorji podeljevali marca), manj sproščeno diha. Delili smo se na opazovalce in opazovane. Prisluhnili smo pogovorom opazovalcev, ki so se glasno spraševali, ja, kdo je pa to? In opazovanim, ki so si podeljevale komplimente v smislu, kolk si dobra ... Kje si to dobila? Opazili smo nekaj sprememb. Nas so najbolj navdušile trpežne usnjene hlače dopetače Igorja Lukšiča in pumparice glasbenega veterana Aleša Uranjeka. Všeč sta nam bili tudi dami v rumenem, plesalki, manekenki in še kaj Nadia in Tjaša. Opazili smo tudi precej shujšano Neisho. Enkrat drugič se bomo pozanimali, kako ji je to uspelo. Milo pa se nam je storilo ob številnih deklinah. Urejene do ušes, polne pričakovanj, so stopile na rdečo preprogo v paru z bolj prepoznavno prijateljico, potem pa so fotografi nekajkrat moteče elemente (beri manj  znane) vljudno odstranili iz kadra in se posvetili samo izbranim. Tako je bilo izpod najbližjega drevesa videti tudi, ko sta prišla Nadia in njen mož. Ona je morala še pozirati ob volksvagnu, on pa se je iz kadra moral umakniti, potem ji je nekdo še pohodil dolgo zeleno obleko, ki se je vlekla po tleh, in ni bila videti prav zadovoljna. Tik pred osmo je direktor RTVSLO Janez Lombergar zvil še poslednjo cigaretko, potem smo morali pa vsi na svoje stole. Kasneje ga bomo vprašali, kako mu je bila prireditev všeč. Iskali bomo tudi Lukšiča, kaj je želel sporočiti s svojimi hlačami ...

Na prireditvi. Ker kar pridno spremljamo slovenske odre, opažamo, da je vse več pozornosti namenjeno besedam in manj scenografiji, kostumom, osvetlitvi. Voditelj Tadej Toš je imel težko nalogo, ki pa jo je po besedah številnih odlično izpeljal, saj je moral sam s svojo besedno igro zapolniti večino prostora in navdušiti še bolj ali manj mlačno občinstvo v dvorani. V dvorani je bilo vroče in med reklamami so jo številni zapustili. Včasih se nam je namreč med reklamnim blokom predstavila kakšna obetajoča nova zvezda, tokrat nas je žejne razveselila voda Dana, tudi taka z okusom, ki so jo ponujale prijetne hostese. Občinstvo se je prebudilo ob Toševih domislicah, njegovem avtorskemu delu, pri katerem mu je pomagal tudi dvakrat nagrajeni kolega Klemen Slakonja.

Viktor je fizično premaknil celotno slovensko estrado za 100 km iz Ljubljane v Maribor. Kasneje bodo številni prav temu dejstvu posvečali največ pozornosti in hvale. In Tadeju Tošu, ki mu je uspelo veliko delo, da je vendarle uspel s petimi glasbenimi vložki in bolj ali manj izvirnimi podeljevalci držati štimungo do konca. Smo ga jasno razumeli in se hahljali, ko je priporočil, naj na primer Zvezdana Mlakar (ki vodi z viktorjem nagrajeni jutranji program na RTVSLO) vsaj do devetih bolj potiho govori, da se popularnm selfijem po domače reče drki in da so na slovenskem slavni in bogati razvpiti in s krediti. S smehom smo se odzvali tudi na izpeljanko tumorja in umora iz humorja, pa tudi na tisto, ko se je nerazumljivo skrival pred društvom, ki zgolj ščiti pravice avtorjev in ustvarjalcev. O tem ga bomo kasneje še povprašali, kaj točno je imel v mislih, koga da naj se bojimo.

Po prireditvi. Nekaj časa smo lačne slavne opazovali z distance. Iz višine. Večina se jih je podrenjala ob bogato založenem pultu, tudi Igor z usnjenimi hlačami, do katerega se nismo mogli pririniti. Smo se pa pomešali med tiste najbolj polne andrenalina, ki niso mogli pred šank, ampak so se umaknili na svež zrak. Ob vhodu je naslonjen na zid čakal Denis Avdić, nominiranec za radijsko osebnost, v družbi dveh simpatičnih prijateljev s Pop TV. Kako vam je bila všeč prireditev, smo ga nagovorili. Saj bi ga vprašali kaj bolj izvirnega, a nas je presunil njegov odgovor, pri katerem mu je pomagal selektor Katanec: »Fantastično. Super. Višek, ker je bilo v Mariboru. Tadej Toš je bil nenadj...« Le meter stran se je s prijateljem srčno objemal tisti, ki je Avdiču izmaknil kipec, Jožek Činč. Čustveno prevzet, iskreno srečen je prejemal pohvale, objeme in obljubljal »pijanko«, da bodo še drugi imeli kaj od  tega. Na naše vprašanje, kako mu je bila prireditev všeč, je odgovoril: »Edino, kar me je motilo, da smo morali vmes oglase gledati. Toš ni šel 100 kilometrov na uro, kot zna. Glasbeni vložki so bili zadovoljivi, sploh s Trkajem. Vzdušje v dvorani je bilo toplo hladno, toda jaz in moja družina smo se vseeno zabavali.« Po več svežega zraka je prišel tudi Janez Lombergar, ki je na naše vprašanje odgovoril, da je bila prireditev korektna. Sploh v danih pogojih. Da je pot prava. Da zdaj ni čas za glamur, bogate kulise in te reči, ker tudi ni ljudi, ki bi se lahko s tem poenotili. Seveda pa mu je kot rojenemu Mariborčanu najbolj prijala sprememba, da so se Viktorji preselili v Maribor.

Tadej Toš v sposojenih čevljih. Še najdlje od vhodnih vrat je dihal svež mariborski zrak v bleščice odeti igralec Tadej Toš. Potem ko smo mu čestitali za vrhunsko opravljeno delo, smo ga pobarali, kaj je želel sporočiti s peklenščkom, ki ga je omenjal. »V tej državi ves čas na nas kaj preži. Prispodobo sem uporabil kot asociacijo za davkarijo, za državo, ki nas ves čas kontrolira, ker kaj pa človek sploh lahko še prosto reče, zapoje. Če sem koga s čimerkoli užalil, tega nisem hotel. Na takih prireditvah pa sploh ne,« je v svoj bran povedal Tadej Toš, igralec, ki je kot večina prisotnih v Mariboru odvisen od trga povpraševanja in se mu tudi prilagodi. On lahko, saj je igralec. Kaj pa kdo drug? Vmes nas je za hipec zmotila Rosvita Pesek, ki je najbolj odmevala zaradi lepe frizure. Tadeja Toša je pohvalila za odlično vodenje in simpatično pripombico, povezano z njeno pričesko. Gospa Rosvita je bila s šalo videti počaščena, upamo, da bodo tudi drugi, ki so jih prejeli na svoj račun. Ker ni bilo mišljeno preveč zares in globoko. Namen je bil zabava, hipna pozornost, prostora za kakšne globlje uvide si ne želijo niti ustvarjalci niti nagrajenci. Naj traja, dokler traja. Pomemben je zdaj. Ta trenutek. Kaj bo jutri, če sploh bo, bomo razmišljali jutri. V usnjenih hlačah ali pumparicah.


Več fotoutrinkov si oglejte v tiskani Jani (št. 23, izid: 10. 6. 2014).