Nič ni narobe z nekaj sladkorja. A poudarek je na nekaj. Zahodnjaki ga v povprečju uživamo vsaj enkrat preveč, zato nas dela debele in bolne. A kaj, ko se mu je skoraj nemogoče izogniti. Predelani hrani ga dodajajo za boljši okus, teksturo in daljši rok trajanja. Še kisle kumarice mu ne uidejo! Sladkor v živilih lahko najdemo pod več kot 60 imeni in le kakšna polovica dejansko vsebuje besedo »sladkor«. Zato z deklaracije pogosto težko ugotovimo, ali živilo vsebuje le sladkorje, ki so prisotni že naravno, ali je bilo dodatno sladkano. Prav ta dodani sladkor je namreč odveč in bi se mu morali izogniti. Medtem ko pridejo sladkorji, ki so v sestavinah že naravno, v kombinaciji z vitamini in minerali, dodani sladkorji poskrbijo izključno za dodatne kalorije.
Kako ga prepoznati?
Dodani sladkor je običajno mešanica enostavnih sladkorjev, ki jih prepoznate po končnici »oza«. Najpogosteje so to saharoza, glukoza ali fruktoza, včasih pa živila vsebujejo tudi galaktozo, laktozo, dekstrozo in maltozo. Glukoza je tisti osnovni sladkor, ki ga lahko presnavlja vsaka naša celica, presežek pa se shrani v mišicah in jetrih »za rezervo«. Ker dvigne raven sladkorja v krvi, presežek povzroča težave sladkornim bolnikom. Fruktoza je še zahrbtnejša. Ker jo morajo najprej jetra spremeniti v glukozo, se odvečna fruktoza v njih nalaga in jih kvari, obenem pa se nalaga v maščevju in povzroča metabolni sindrom.
Naslednje poimenovanje, na katero moramo biti pozorni, je »sirup« ali »nektar«. Najsi bo agavin, ječmenov, rižev, rožičev, kokosov, koruzni, zlati, sirkov, sladni, javorjev, datljev ali tisti iz sladkorne pese, sirup pomeni le dodani sladkor brez vsake dodane vrednosti za zdravje.
Zgoščeni sadni sokovi, kot sta jabolčni ali grozdni, sicer vsebujejo nekaj malega mikrohranil, a predvsem so koncentriran sladkor. Kar se zdravja tiče, si boste naredili veliko večjo uslugo z nekaj celimi sadeži na dan, sok pa omejite na 150 ml dnevno.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 21. november, 2023.
