Nasveti

Zakrpajte luknje v svoji glavi: 36 korakov do zaustavitve Alzheimerjeve bolezni

Lara Jelen
20. 10. 2023, 06.00
Deli članek:

V starajoči se družbi je Alzheimerjeva bolezen vedno večji problem. Razvoj novih zdravil obeta, da bo demenco v prihodnosti mogoče zdraviti. Kaj pa dotlej? Nevrolog Dale E. Bredesen, dr. med., ustanovni predsednik Buck Institute in profesor na UCLA, je napisal prvi program za preprečevanje in zdravljenje kognitivnega upada ter ga predstavil v svetovni uspešnici, knjigi z naslovom Adijo, Alzheimer. »Knjiga odpravlja iluzijo, da bi bilo možno z enim ali nekaj farmacevtskimi sredstvi ali zdravim načinom življenja ozdraviti Alzheimerjevo bolezen. V več kot 200 znanstvenih člankih so namreč člani Bredesenove znanstvene ekipe dokazali, da je teh dejavnikov kar 36,« je v slovenski izdaji knjige zapisal doc. dr. Iztok Ostan.

Shutterstock
» Pri Alzheimerjevi bolezni sicer normalen proces pospravljanja možganov uide nadzoru. «

Treba je izboljšati večino, da učinki regeneracije nevronov premagajo dejavnike njihovega propadanja. Bredesen pogosto pravi, da je z zdravljenjem Alzheimerja tako, kot bi se lotili popravila strehe, na kateri je 36 lukenj. »Zamašite vsaj nekaj od teh lukenj na strehi in postopno vključujte nove korake, da boste obrnili občutljivo ravnovesje v možganih v smer zdravja,« pravi. Njegova priporočila pa niso koristna samo za tiste, ki že čutijo, da jim peša spomin, temveč za vse, starejše od štiridesetih let. Ste pripravljeni vpeljati nekaj sprememb v svoje življenje?

revija Jana
Nevrolog Dale E. Bredese

Kako zboliš za Alzheimerjevo boleznijo

Kajpak si demence v kateri koli obliki ne želi nihče med nami, pravi avtor knjige. »A če boste spoznali mnoštvo dejavnikov, ki utegnejo prispevati k njenemu nastanku in napredovanju, boste bolje razumeli, kako jo lahko preprečimo ali dosežemo izboljšanje, ko se simptomi že pojavijo. Če živite podobno kot jaz, često delate pozno v noč in takrat si močno zaželite poznega prigrizka, po možnosti kaj sladkega, kar bo tik pred odhodom v posteljo pognalo vaš inzulin proti nebu in ga ohranjalo na visoki ravni še med spanjem. Morda greste spat precej po polnoči in slabo spite zaradi apneje (ta je pogosto posledica čezmerne teže). Kljub temu vstanete navsezgodaj, po le nekaj urah pravega spanca. Komaj se vaša stopala dotaknejo tal v spalnici, že postanete napeti, ko pomislite, kaj vse vas čaka v prihajajočem dnevu. Na hitro zbašete vase običajen kontinentalni zajtrk (beli kruh z maslom in marmelado, pri čemer gluten naluknja gastrontestinalno oblogo) in v sladkano jutranjo kavo vlijete obilen curek posnetega mleka (mlečni izdelki povzročajo vnetja in žlička sladkorja še nekoliko poveča nevarnost za pojav odpornosti proti inzulinu). Pogoltnete še zaviralec protonske črpalke za preprečitev gastroezofagealnega refluksa (čeprav z omejevanjem količine želodčne kisline omejite tudi sposobnost telesa za absorpcijo ključnih hranil, kot so cink, magnezij in vitamin B12). Seveda še ni minilo dvanajst ur od večernega prigrizka, kar pomeni, da telo nikakor ni moglo sprožiti avtofagije (procesa samozdravljenja, op. a.) in odstraniti nakopičenega amiloida ter raznih odpadnih snovi v obliki okvarjenih proteinov. Kajpak poskrbite, da pred odhodom na delo niti malo ne potelovadite. Ko odhitite skozi vrata, raven stresa še naprej ostaja visoka, zato v telesu nastaja kortizol, ki poškoduje nevrone v hipokampusu. Zatem skočite v avto in ves dan preživite za stekli, v zaprtih prostorih, kar je jamstvo za pomanjkanje vitamina D. Ker ste pod stresom in razdražljivi zaradi pomanjkanja spanca, so vaše interakcije z ljudmi napete in neprijetne, polne negativnosti in zagrenjenosti. Ko vam okoli desetih pade sladkor, pohitite do čajne kuhinje, kjer je pozoren kolega pustil škatlo mafinov s koščki čokolade, da si lahko vsak postreže z njimi. Kaj pa kosilo?! Saj ni časa za kaj drugega kot za sendvič iz okrepčevalnice, pripravljen z belim kruhom, spužvastim puranjim mesom, injiciranim s solno raztopino in polnim hormonov (tudi stresnih) ter antibiotikov – mljac! Bi namesto tega raje izbrali tunino z živim srebrom? Solata je v vsakem primeru videti manj vabljiva. Kosilo poplaknete z gazirano pijačo z umetnimi sladili, ki uniči vaš mikrobiom. Za posladek pa še krof, da zaužijete dnevni odmerek transmaščob in karseda omejite količino zaužitih maščob omega 3.«

Vam je scenarij znan? »Do te točke ste že precej pripomogli, da se je vaša fiziologija naravnala v smer Alzheimerjeve bolezni,« prav nič ne olepšuje dr. Bredesen. »Če pa jo hočete dobiti še prej, za povrh pokadite cigareto, s čimer boste zmanjšali oskrbo telesnih tkiv (seveda tudi možganskih) s kisikom in poslali v krvni obtok na stotine strupenih kemikalij. In čemu bi si po kosilu oščetkali zobe ali uporabili zobno nitko? Komu je mar, da slaba ustna higiena spodbuja sistemsko vnetje in uničuje bariere, ki sicer bakterijam, kot je Porphyromonas gingivalis, preprečujejo dostop do možganov.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 42, 17. oktober, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!