Nova knjiga Igorja Drnovška pa obljublja, da je z nekaj potrpežljivosti in vaje mogoče spet jasno videti lepote tega sveta. Dobesedno. Potem ko so bralci vzljubili dve njegovi potopisni knjigi (obe sta izšli pri Mladinski knjigi), Najlepše stvari so zastonj in Najlepše stvari so blizu, se je potopil v študij metode za izboljšanje vida po naravni poti – ker je želel, da bi lahko čim dlje ohranil ostrino vida, saj bi mu, aktivnemu športniku, očala bila v nadlego. Tako zelo navdušen je bil nad rezultati in spoznanji, da jih je zapisal v knjigi z naslovom Svet je lepši brez očal, v kateri boste našli mnogo odgovorov, tudi na vprašanji, kaj nam najbolj škodi, da se nam tako hitro kvari vid, in kako si lahko sami pomagamo po naravni poti (da se izognemo očalom in laserskim operacijam).
Ponedeljkovo jutro. Odprem računalnik. Še prej iščem očala, ki jih uporabljam pred računalnikom, pa jih ne najdem. Pregledujem e-pošto. Vabila na razstrupljevalne rituale, masaže za odpravo stresa, flow terapijo, kaj je to, ne vem, na delavnico za orgazmično spolnost, nekaj vabil na koncerte, pa gledališka sezona se je začela. Ženski krogi so oživeli po vsej Sloveniji, velika bera novih knjig, med njimi tudi ena rdeče barve, katere naslov vidim zelo jasno. Svet je lepši brez očal. Prebudi moje zanimanje. Naslednji dan jo že berem in sproti delam vaje za oči, ki jih avtor knjige Igor Drnovšek zna napisati na tak način, da se takoj zganem. Nekaj dni pozneje ga počakam pred Slovensko filharmonijo, kjer je zaposlen v zboru.
Podhranjenost s svetlobo
Zaprti v prostorih, umetno osvetljeni, smo vse bolj prikrajšani za naravno svetlobo, ki je ključna za dobro delovanje vseh organov. Pozabljamo, da naravna svetloba zdravi. In ko si nadevamo sončna očala že ob prvih sončnih žarkih, si ne delamo usluge, saj »naše oči najbolj delujejo tedaj, ko so izpostavljene polnemu spektru sončne svetlobe. Narava nas je obdarila z vsem, kar potrebujemo za bivanje v njej. Tudi sončna očala imamo že vgrajena. Seveda se včasih znajdemo v naravnem okolju, pripoveduje Igor, velik ljubitelj gorskega teka, turnega smučanja in še česa, kjer si je dobro zaščititi oči, vendar ugotavlja, da s sončnimi očali vsekakor pretiravamo. Še posebej pri otrocih. Če že potrebujemo sončna očala zaradi zdravstvenih težav, odsvetuje tiste z rumenimi, rdečimi ali modrimi filtri, kot tudi uporabo fotokromatskih leč, ki samodejno temnijo z naraščanjem svetlobne jakosti. Otrokom bi namesto sončnih očal raje priporočil kape s ščitkom. Ne smemo pozabiti, da je sonce eden največjih prijateljev oči, če imamo do njega ustrezen, spoštljiv odnos. Avtor v posebnem poglavju priporoča sončno kopeljenje. Natančna navodila, kako ga izvajati, nam opiše, pa tudi QR-kodo doda, ki jo lahko odpremo s pametnimi telefoni, kjer si lahko ogledamo video. Na kratko pa je to vaja, ki jo izvajamo, ko sonce vzhaja ali zahaja. Gledamo vanj s spuščenimi vekami. Predstavljamo si, da je sonce velik cvet sončnice. Z zaprtimi očmi ga nekajkrat obkrožimo v obeh smereh, tako da nam ogreje in presvetli vse dele očesnih zrkel. Nato glavo počasi obračamo od levega do desnega ramena, nato še navzgor in navzdol ter enakomerno dihamo. Ko sediva na klopci ob parku Zvezda, je sonce za to vajo še premočno, zato pa gospodu Igorju s ponosom zaupam, da je vajo znal tako dobro opisati, da je bralec, ki je o njej morda že kdaj slišal ali pa videl druge ljudi, ki so s polzaprtimi očmi gledali v sonce, ter se spraševal, kaj počno, zdaj varno opremljen, da lahko tudi sam naredi sončno kopel za svoje oči. Kako še si lahko pomagamo po naravni poti, da ohranimo ali si ponovno pridobimo oster vid?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.
