Nasveti

Da v stranišču ne bo več smrdelo

T. S.
30. 9. 2023, 07.00
Deli članek:

Če niste zadnjih nekaj let prespali, gotovo veste, kako pomembni so za zdravje probiotiki. Kefir, jogurt, kombuča, kimči in razni prehranski dodatki so na jedilniku vsakogar, ki kaj da na zdrav življenski slog. Vendar vse to ne bo pomagalo, če bodo probiotiki v črevesju stradali. Da jih nahranimo, pa potrebujemo snovi, imenovane prebiotiki.

Shutterstock
Prebiotiki, hrana za probiotike

Naš prebavni trakt naseljujejo triljoni bakterij, virusov, gliv, arhej in evkariontov, vse skupaj pa imenujemo mikrobiom. Daleč največ mikrobioma je v črevesju, pomemben pa je tako zelo, da ga znanstveniki pojmujejo kot poseben organ. Sestavlja ga kar desetkrat več mikrobnih celic, kot jih je v celotnem človeškem telesu, tehta pa okoli dva kilograma. Njegov pomembni del so koristne bakterije, imenovane probiotiki. Te so v sodobnem načinu življenja ogrožena vrsta. Uničujemo jih z nezdravo in predelano hrano, antibiotiki, pesticidi ter dodatki hrani, svoje pa naredijo še bolezni in stres. Da bi jim omogočili okolje, v katerem lahko živijo in delujejo, moramo uživati dovolj prebiotikov.

Kaj so prebiotiki? 

Prebiotiki so za človeka neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v vlakninah. Živila, ki naravno vsebujejo prebiotične vlaknine, so obenem dober vir vitaminov, mineralov in drugih hranil. A čeprav so vsi prebiotiki vlaknine, niso vse vlaknine prebiotiki. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, polnozrnata živila ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj. Premalo pojemo tudi polnovrednih žit, pa tudi stročnice so iz sodobne prehrane precej izrinjene. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan, a Sloveniji jih zaužijemo skoraj pol manj. Najstniki pa, po sicer manjši raziskavi, v povprečju zaužijejo komaj 19 g vlaknin na dan. Če s hrano ne uspemo pridobiti dovolj vlaknin, jo je  smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili. Ko zdrave bakterije razgradijo prebiotike, dobijo energijo zase. To poveča njihovo možnost preživetja v črevesju, snovi, ki jih ob tem proizvajajo, pa koristijo ne le naši prebavi, temveč tudi imunskemu sistemu, ohranjanju zdrave teže, absorpciji kalcija, uravnavanju krvnega sladkorja itn. V teku pa so tudi raziskave, kako lahko prebiotiki pomagajo ljudem z boleznimi, kot sta sindrom razdražljivega črevesja in debelost, ter ali lahko preprečijo raka debelega črevesa in danke.

V nedavni raziskavi so se za najbogatejša s prebiotiki izkazala naslednja živila: regrat, artičoke, česen, por, čebula, šparglji in dolga vigna. Veliko jih je tudi v kisli repi in kislem zelju, pa bananah, ovsu ter jajčevcih.

Kako pa boste vedeli, ali je v vašem črevesju vse v redu?

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 39, 26. september, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!