Divjerasla hrana je resnični dar narave. V njej je desetkrat več rudnin in antioksidantov kot v katerikoli ujčkani domači zelenjavi. Po dolgi zimi je uživanje takšne hrane odlično krepčilo in pomoč pri razstrupljanju. Vseeno pa ne smemo poseči po vsem, kar zagledamo na travnikih, zato nekaj nasvetov ne bo odveč.
Da bi se izognili še enemu mesecu prebiranja o tem, kako se je nekdo zastrupil s podleskom, misleč, da je nabral čemaž, ponovimo osnovne napotke, česa ne smete početi, če želite, da vam divjerasla hrana okrepi zdravje.
Počakajte, da se rastlina razvije
Pri regratu ne bi smelo biti zapletov, ker so vsi listi, podobni regratovim, užitni. Pri čemažu pa je zgodba drugačna.
Če niste izkušen nabiralec, ne nabirajte tistih čisto mladih lističev (pod 10 cm velikosti), ker ravno pri teh lahko največkrat pride do zamenjav s podobnimi, vendar strupenimi rastlinami. Ko čmerika, podlesek, šmarnice, pegasti kačnik in podobne rastline dosežejo polno velikost in značilno obliko lista, jih lahko zamenjate le, če jih nabirate z zaprtimi očmi.
V mnogih knjigah boste prebrali, da ima čemaž tako značilen vonj, da ga ne morete zamenjati za kaj drugega. Vendar to velja le ob dotiku s prvim listom, ko so vaše roke še »neodišavljene«. Po pol ure nabiranja boste tako dišali po česnu, da vam bo vse, kar boste dali pod nos, enako dišalo.
Čemaž najlažje prepoznate po tem, da je edini, pri katerem ima list lasten pecelj. Iz enega čebulčka rasteta vedno le dva lista na dolgih pecljih. Pri šmarnicah rasteta dva lista iz ene osnove (in sta veliko bolj trda), pri čmeriki listi nimajo lastnega peclja, temveč rastejo iz stebelca, pri podlesku so listi zaviti drug v drugega in peclja sploh nimajo. Torej, ob vseh drugih značilnostih bo najvarneje, če nabirate tako, da list čemaža vedno primete za pecelj, ga odtrgate in takoj daste v šopek.
Slika
Če čemaž dobesedno pokosimo ali režemo v šopih, kot danes mnogi počnejo, da bi v čim krajšem času nabrali čim več, se zgodba hitro zaplete (in tragično konča). Četudi vam bo večina takšnih nabiralcev povedala, da si pred tem pazljivo ogledajo teren, v praksi kaj takega ni možno. Če bi zares premaknili vsak listek in pogledali, kaj je pod njim, bi njihovo nabiranje trajalo dlje kot nabiranje posameznih listov. In ker pogledajo le na hitro, potem pokosijo ali porežejo na hitro ... se vmes lahko skrije tudi kaj strupenega. Nikoli ne počnite tega! Takšna hitrost je lahko bližnjica do zastrupitve.
Nabrano zlagajte v šopke
Če liste režemo in tako dobimo v košaro tudi kose listov, je zelo težko ugotoviti, ali se je vmes vtihotapila še kakšna nevarna strupena rastlina. Prav to je bilo lani razlog za zastrupitve. V kupu nametanih, zmečkanih in narezanih rastlin, ki so jih našli pri žrtvah zastrupitev, so bili skriti še listi podleska.
Če greste nabirat družinsko, je še posebej pomembno, da se dogovorite in vsi nabirate v lepo zloženih šopih. Torej, liste zlagamo drugega nad drugega, tako da so vsi peclji lepo vidni. Če delate tako, boste hitro preverili, kaj so nabrali vaši otroci, in se boste izognili tveganjem. Ko je v košarah (ali vrečkah) vse nagneteno in pomendrano, imajo še poznavalci problem ugotoviti, kaj je kaj. Če pa so listi poškodovani, lahko sokovi strupenih rastlin preidejo tudi na liste čemaža, zato naknadno pregledovanje nikakor ni dobra strategija.
Nabiranje v šopih je dobro tudi zaradi daljše obstojnosti. Če listi niso polomljeni ali poškodovani, jih boste lahko hranili veliko dlje in bo zadoščalo, da se ponje odpravite enkrat na teden.
Zdravilne rastline na strupenem terenu
Povedali smo, kaj in kako, ne pa kje. Hitrost lahko ubija, tudi ko gre za izbiro terena. Če se na neko lokacijo odpravite le enkrat na leto, ko tam raste, kar želite nabrati, boste stežka ugotovili, kaj se je tam dogajalo med letom. Če pa se redno sprehajate po terenu, boste točno vedeli, ali je bil, denimo, poplavljen v nalivih, kaj je reka takrat prinesla, ali je bil travnik gnojen z gnojnico in podobno. Kot vidite, v naši lepi deželici vsak dan znova odkrijemo kakšno novo skrito deponijo odpadkov, zato je dobro, da rastlin ne nabirate na takšnih sumljivih krajih.
Več v Zarji, št. 9, 26. 2. 2019
