Druženje z virusom H1N1 bi lahko opisali kot boj, v katerem poraženci hitro in za več dni obležijo. Nemočni, vročični, razbolenih udov, razrahljanih živcev. Da ne bi bili med 200.000 Slovenci, ki vsako sezono zbolijo za gripo, tudi vi, smo v posebni tematski prilogi dr. Zarja zbrali nekaj preverjenih dejstev in razkrili še več takšnih podatkov, ki vam lahko koristijo pri soočanju z najaktualnejšo in zelo agresivno napadalko na vaše zdravje. Za nasvete smo vprašali strokovnjake in raziskali, kaj v boju z gripo ponuja uradna in kaj svetuje alternativna medicina. Oboroženi z znanjem o prenosu virusov, razvoju bolezni in lajšanju simptomov boste morda celo preprečili okužbo, zagotovo pa hitreje okrevali, če vas navkljub vsemu gripa položi v posteljo.
Temna preteklost virusa A/H1N1
Gripo lahko povzročijo trije virusi – A, B in C. Prva dva povzročata epidemije sezonske gripe. Letošnjo gripo, tako kot lansko,v 99 odstotkih povzroča virus influence tipa A. Prevladuje njegova različica H1N1, pri nekaj več kot desetih odstotkih okuženih pa je zaznati podtip H3N2.
Leta 1918 je virus H1N1 povzročil pandemijo gripe, zbolelo je 500 milijonov ljudi ali tretjina populacije svetovnega prebivalstva. Umrlo je vsaj 50 milijonov obolelih. Pred desetimi leti je ta virus povzročil pandemijo prašičje gripe.
Beseda influenca, kar je strokovni izraz za gripo, se je razvila iz srednjeveške latinske besede »influentia«, vpliv. Z njo so v Italiji leta 1743 poimenovali izbruh epidemije gripe, ime za bolezen pa so prevzeli tudi Angleži.
O cepljenju
Humani virus gripe je bil odkrit leta 1933, prvo cepivo proti gripi pa je bilo registrirano leta 1945. Vsako sezono se na svetu cepi okoli 500 milijonov ljudi.
Septembra lani je Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) objavil, da bo tokrat na voljo naslednje cepivo proti gripi: VAXIGRIP TETRA (intramuskularno cepivo). Cepljenje proti sezonski gripi pa se je začelo prvega oktobra lani.
Cepljenje proti gripi je kljub širjenju bolezni še vedno smiselno, saj se zaščita pred boleznijo razvije v štirinajstih dneh po prejemu cepiva, traja več mesecev in postopoma slabi.
Cepiti se je mogoče pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po vsej Sloveniji. Cepljenje proti gripi stane 14 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa sedem evrov.
Za odrasle je dovolj en odmerek cepiva; za otroke, mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva.
Pri nas je precepljenost proti gripi zelo nizka, celo med najnižjimi v Evropski uniji. Cepi se le štiri odstotke Slovencev (prejšnjo sezono se je v Sloveniji cepilo okrog 84.000 ljudi), povprečna precepljenost za gripo v Evropi pa je 46-odstotna.
Skrb vzbuja podatek, da se cepi tudi zelo malo zdravstvenih delavcev. V osrednji zdravstveni ustanovi UKC le približno petina zaposlenih.
Potek gripe
Prvi oboleli z gripo v tej sezoni je bil potrjen 10. decembra lani v ljubljanskem UKC.
Z virusom gripe se okuži povprečno 18 odstotkov necepljenih ljudi.
Sezona gripe traja od šest do osem tednov. Običajno doseže vrhunec januarja in februarja. Lani je v tem času zbolelo približno 37.000 ljudi.
Slovenci smo zaradi gripe z dela v povprečju odsotni skoraj osem dni v letu.
V evropskih državah vsako zimo umre zaradi posledic gripe med 15.000 in 95.000 ljudi. Leta 2017 je za gripo v Sloveniji umrlo 50 obolelih, največ zaradi zapletov, kot sta poslabšanje kronične bolezni, pljučnica.
Inkubacijska doba Od okužbe do pojava bolezni s povišano telesno temperaturo, nahodom, bolečinami v žrelu, kašljem mine 1–3 dni.
Prenos
Virus influence se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin z izločki dihal obolelega z gripo. Med kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem širimo kapljice, ki prepotujejo razdaljo največ do enega metra. V posušeni sluzi na površinah lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust ter se okužimo.
Znaki bolezni Za gripo so značilni mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura (od tri do štiri dni 39 stopinj Celzija), glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki navadno izginejo v od dveh do sedmih dneh. Iz gripe se lahko razvije bakterijska pljučnica.
Kužnost Za okolico je bolnik z gripo najnevarnejši, torej kužen, tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po njenem začetku (3–5 dni). Majhni otroci raznašajo viruse še kakšen dan dlje.
Več v Zarji št. 5, 29. 1. 2019.
