Sedem let sem imela težave z osteoartritisom. Zelo dolgo sem jemala protibolečinske tablete, vendar so mi resno načele želodec in jetra. Potem sem začela uporabljati naravna prehranska dopolnila, ki ste jih že priporočali na teh straneh. Ni šlo čez noč, vendar sem po treh mesecih res bila »podmazana« in so težave skoraj izginile. Investicija v kolagen, glukozamin, vitamine, probiotike ... res ni bila majhna, sem pa zadovoljna, ker se zdaj počutim dobro v svoji koži in vidim, da bo še kaj od življenja. Pred kratkim sem se upokojila in je to zelo spremenilo moje finančne zmogljivosti. Prihrankov ne želim prehitro pokuriti, po drugi strani pa čutim odgovornost, da vzdržujem svoje zdravje in nisem v breme otrokoma. Toda če bom ponovno skoraj negibna, mi ostane le dom za ostarele, česar si ne želim. Zato me zanima, ali bi lahko katero od teh prehranskih dopolnil naredila sama oziroma bi jih lahko nadomestila s kakšnimi naravnimi izdelki. Zdaj imam čas, le vaš dobri nasvet potrebujem. Jelka S.
Veseli me, da vse več ljudi ugotavlja, da naravne rešitve lahko izpulijo težave »s korenino vred« in odpravijo veliko tegob, o katerih smo prej mislili, da jih prinaša EMŠO. Uživanje dobrih preparatov je zato praviloma prva faza, bližnjica, da dojamemo, kaj telo potrebuje. Težave niso nastale čez noč, zato telo potrebuje čas, da uspe nadomestiti zamujeno in popraviti procese, ki pešajo. Pri kroničnih težavah, obrabah, vnetjih ali procesih staranja pa je treba s takšnim servisiranjem vztrajati dlje in tu se praviloma pojavijo finančne težave. Zato je vaše vprašanje zelo umestno in sem prepričana, da se z njim ukvarja veliko ljudi, ki si želijo naravne rešitve, pa jih že pogled na cene nekaterih naravnih pripravkov odvrne od tega.
Kaj lahko storimo sami?
Kot ste sami ugotovili, imate zdaj čas, in ta je dobesedno zlata vreden. Če ga boste izkoristili, bo vaš prihranek, vsaj pri zdravju in prehrani, občuten. Ponavadi se vse težave začnejo že v prebavilih, kjer razna tiha vnetja ter prevlada kvasovk in parazitov tako hudo »obdavčijo« vse, kar smo zaužili, da telesu ostane bore malo. Zato je najbolje začeti z vprašanjem, ali bi lahko namesto z dragimi probiotiki, prebiotiki in fermentiranimi pripravki za svoje koristne mikroprijatelje v črevesju poskrbeli sami. Včasih je bilo to samoumevno, saj so naše babice in dedki v obdobju pred globalno trgovino in hladilniki domala vsako živilo uživali obogateno z mikroorganizmi. Vsak kruh je bil pripravljen z domačimi kvasnimi nastavki (z drožmi), mleko se je kisalo doma, zelje in repa sta bila stalnica na mizi vso zimo ...
Tudi če bi želeli, danes ne moremo kupiti vseh sevov koristnih mikroorganizmov, ki bi jih potrebovali. Zakonodaja žal dovoljuje, da nam v kapsule ali druge oblike zapakirajo le takšne, ki bodo zagotovo zdržali v skoraj nespremenjenem številu celoten rok trajanja izdelka, kar je za večino mikroorganizmov misija nemogoče. Zato je nabor mikroorganizmov, ki jih lahko nadomeščamo s kupljenimi pripravki, zelo omejen. Če bi kupili čisto vse izdelke, ki obstajajo, bi na koncu zaužili okrog 30 sevov. Zdrava črevesna flora pa jih potrebuje na tisoče.
Le naravna fermentacija lahko ponudi večjo pestrost. Res je, da jo je težje kontrolirati in usmerjati (zato so domač kruh, kislo mleko ali kisana zelenjava vsakič malo drugačnega okusa), prinašajo pa v naše telo tudi zelo redke »rožice«, ki so mogoče ravno to, kar nam manjka.
Prvi ukrep, ki ga vsakemu priporočam, je, da čim več domačih shrankov naredite v obliki mlečnokislinske fermentacije. Zakaj bi kisali le zelje in repo? Na enak način lahko kisamo tudi ohrovt (osebno mi je še boljši kot zelje, ker je mehkejši), gomoljno zeleno, rdečo peso, korenček, črno redkev, rumeno kolerabo. Postopek je povsod enak kot pri zelju. Če jih vlagamo v kozarce, pa z njimi ni nobenega dela – le odpremo in pojemo.
Drugi pomemben ukrep je priprava svojih droži in izdelava svojega mlečnokislinsko fermentiranega kruha. Ta omogoča, da iz kakovostnih žit telo potem vsrka vitamine in rudnine, saj mlečna fermentacija nevtralizira snovi, ki blokirajo hranila. Kruhi, pripravljeni s kvasom, zato naše celice pustijo lačne, hranijo predvsem kandido in nam zapovrh poberejo kalcij, magnezij in druge alkalne rudnine. Kruh, spečen s kislim nastavkom, pa je blagodejen v vseh pogledih.
Tretji ukrep je domače kisanje mlečnih izdelkov. Če gremo po sveže mleko in ga takoj sesirimo, skisamo ali iz njega naredimo jogurt, bodo takšni napitki koristili telesu in v veliki meri krepili tudi črevesno floro.
Razmnožite probiotike
Pri vseh omenjenih postopkih si lahko pomagamo tudi z nekaj kupljenimi probiotiki. Uporabimo jih lahko kot seme, ki se bo v naših pripravkih še razmnožilo ali vsaj usmerjalo procese v varno smer.
Kadar kisam zelje ali zelenjavo v kozarcih, ob soli vedno na litrski kozarec zelenjave dodam še žlico koncentrirane sirotke. Ta vsebuje zelo visok delež desnosučnih mlečnih kislin, zato pomaga, da bodo moji shranki varni pred kvasovkami in bogati s takšnimi blagodejnimi mlečnimi kislinami.
Kadar delam jogurt, pa mleko cepim s kakovostnim probiotikom, v katerem so preverjeno učinkoviti sevi. Kapsulo s posušenimi sevi le odprem in dam v mleko. Če so sevi živi, bodo zaužili mlečni sladkor, se razmnožili in ustvarili blagodejne kisline. Ne moremo trditi, da bomo v takšnem jogurtu ali kislem mleku dobili vse seve, ki so bili v pripravku, ki smo ga dodali, a dobili jih bomo zelo veliko. Takšen jogurt potem uporabimo kot cepivo za naslednjega, in tako nekajkrat. Sčasoma bomo tudi po okusu čutili, da to ni več enako kot na začetku, in začnemo ponovno z dodajanjem čistih sevov.
Finančno gledano to pomeni, da boste eno kapsulo kakovostnega probiotika lahko razmnožili, kar je večji »donos« od katere koli naložbe na tem planetu.
Uživanje fermentiranih živil bo dvignilo tudi našo proizvodnjo koristnih mikroorganizmov ter povečalo izkoristek številnih koristnih vitaminov in rudnin, zato tudi teh ne bo treba kupovati v obliki prehranskih dopolnil.
Več v Zarji št. 39, 25. 9. 2018.
