Nasveti

Izberite najboljšo zaščitno kremo

Anton Komat
25. 7. 2018, 08.01
Deli članek:

Smo sredi poletja, sredi časa težko pričakovanega dopusta. Ne glede na kraj dopustovanja je vsem skupna želja po počitku in poleg vodne tudi po sončni kopeli. Vemo, da ima poletno sonce svojo moč, toda čarom sončenja se je težko odreči. Kako neki, saj sončna kopel sproža pravo zasvojenost, ki so jo zasledili pri kar tretjini lovilcev porjavelosti. Ob sončenju, tako kakor tudi ob smehu, seksu ali prijetni telesni aktivnosti, se namreč izloča nevrotransmiter beta-endorfin, ki povzroča posebno vzneseno počutje. Ob poležavanju na plaži se počutimo varne, saj uporabljamo zaščitne kreme, ki nas ščitijo pred UV sevanjem. Skratka, nič opeklin, na koncu pa čudovita porjavela polt. Vendar zaščitne kreme niso vsemogočne in ni vse varno, kar se prodaja kot varno. V nadaljevanju berete povzetek letošnje analize EWG (Environmental Working Group), vodilo pri izbiri najboljših zaščitnih krem.

Revija Zarja

EWG že od leta 2007 objavlja vodnik po zaščitnih kremah pred sončnim sevanjem, ki se prodajajo. Letos so temeljito analizirali 650 pripravkov in v kar dveh tretjinah našli nevarne sestavine ali pa nezadostno zaščitno delovanje (UV-faktor) glede na deklarirano vrednost. Raziskava EWG se je osredotočila na pripravke z ameriškega trga, ki v polovici primerov ne bi dobili dovoljenja za prodajo v EU zaradi strožje evropske zakonodaje. Ne glede na to je dobro preveriti sestavine nam dostopnih zaščitnih krem, v katerih se lahko znajde zdravju nevarna sestavina. Bistvena razlika med ameriško in EU zakonodajo je, da je v EU predpisan večji delež zaščite pred UVA-sevanjem v primerjavi z deležem zaščite pred UVB-sevanjem. Industrija zaščitnim pripravkom dodaja aditive, ki povečajo vpojnost sestavin v kožo. Med njimi so lahko tudi nevarne snovi.

Manj nevarne mineralne kreme

Med nevarnimi sestavinami izstopajo tri, in sicer oksibenzon, oktinoksat in retinil palmitat, oblika vitamina A. Oksibenzon in oktinoksat sta dokazano alergena in hormonska motilca, ki se odlično vpijata v telo, saj so analize pokazale njuno prisotnost v telesnih tekočinah (kri, urin, mleko doječih mater) večine prostovoljcev, ki so sodelovali v raziskavah. Kot hormonski motilec pa oksibenzon povzroča tudi motnje signalnega sistema med endosimbiotskimi algami zooksantelami in polipi koral. Posledice se kažejo kot bledenje in umiranje koralnih grebenov, zato je oblast na Havajih že prepovedala prodajo in uporabo zaščitnih krem, ki vsebujejo oksibenzon. Ker tudi zaščitne kreme za otroke lahko vsebujejo oksibenzon in oksinoksat, priporočamo, da natančno preverite njihovo sestavo. V pomoč pri izbiri naj vam bo podatek, da zaščitne kreme na osnovi mineralov ne vsebujejo sestavin, ki pomenijo tveganje za zdravje. Torej izberite varnejše mineralne pripravke, katerih ponudba na trgu se je v desetletju povečala za dobrih 40 odstotkov. Zaščitne kreme na mineralni osnovi vsebujejo dve sestavini, skupaj ali posamično, in sicer cinkov oksid in titanov dioksid. Ti pripravki so stabilni, ker jih ne razgradi sončno sevanje, hkrati pa so najboljša rešitev pred UVA- in UVB-sevanjem.

Ultravioletno sevanje (UV) sonca glede na valovno dolžino delimo na dva dela, na UVA (400–320 nm) in UVB (320–280 nm). Že dolgo je znano, da del sončevega spektra UVB povzroča kožne opekline, in prve zaščitne kreme so bile izdelane prav za njihovo preprečevanje. Stroka je sprva verjela, da je sevanje UVB zaradi krajše valovne dolžine (večja energija fotonov) in povzročanja opeklin tudi glavni krivec za vse oblike kožnega raka. Ljudje ene cele generacije so se čezmerno izpostavljali sončnim žarkom, saj je prevladovalo prepričanje: če se namažem z zaščitno kremo, se mi ne more nič zgoditi. Utvare o varnih zaščitnih kremah so širili tudi proizvajalci, ki so v reklamne slogane vse bolj vstavljali sporočila o popolni blokadi sončnega sevanja. Ko pa je znanost dokazala nasprotno, da je glavni povzročitelj tveganja UVA-sevanje, je industrija takoj ukrepala in na trg poslala primerno izboljšane zaščitne kreme. Kljub temu je še veliko neznank, saj intenziteta UVA-sevanja izjemno niha glede na trenutno lokacijo in stopnjo izpostavljenosti človeka (odvisno od zemljepisne lege, nadmorske višine, ure dneva, trenutno stanje ozonske plasti, oblačila). Za resno epidemiološko delo je spremenljivk enostavno preveč, zato so raziskovalci začeli laboratorijsko delo.

Dovolj pol ure sončenja na dan

Laboratorijski testi so dokazali, da je najboljša zaščita pred UV-sevanjem poprejšnja porjavelost kože. To je težje izvedljivo pri bledoličnih ljudeh, za katere je zaščitna krema še vedno najboljša rešitev. Kaj torej storiti? Nikakor ne odsvetujemo uporabe zaščitnih sredstev, vendar je postopna porjavelost z uporabo sončnikov oziroma senčnikov, klobukov in majic najvarnejša rešitev. Vemo, da nobeno pretiravanje ni zdravo. Če pa vas skrbi nastajanje hormona D3 (napačno poimenovanega vitamin D), ki ima izjemno antikancerogeno delovanje, je dobro vedeti, da za dnevno potrebno sintezo hormona D3 na naših zemljepisnih širinah zadostuje že polurno sončenje. Ni še dokazano, da (ne)uporaba zaščitnih krem kakorkoli vpliva na nastanek melanoma. Incidenca melanoma se je v zadnjih tridesetih letih potrojila in vse kaže, da vzrok temu ni UV-sevanje, ampak so v ozadju drugi sprožilci.

Poleg oksibenzona in oktinoksata je retinil palmitat, oblika vitamina A, še ena od tveganih sestavin zaščitnih krem. Industrija ga je začela dodajati v veri, da preprečuje staranje kože, zato je bil leta 2010 prisoten v kar 40 odstotkih vseh zaščitnih krem. Ko pa so bile istega leta objavljene prve raziskave, ki so dokazovale škodljivost retinil palmitata, se je prodaja prepolovila. Ugotovljeno je bilo, da ta snov, nanesena na kožo ob izpostavljenosti UV-sevanju sonca sproža kancerogene spremembe. Še en primer, kako industrija prehiteva znanstvena spoznanja in postavlja ljudi v vlogo poskusnih miši. Ob pregledu sestavin bodite pozorni, ker retinil palmitat lahko deklarirajo tudi pod imeni retinil acetat, retinil linoleat ali retinol.

Več v Zarji št. 30, 24. 7. 2018.