Lani smo imeli rekordno število zastrupitev z gobami. To leto pa je sezono nabiranja čemaža odprla smrt para, ki je zaužil jesenski podlesek. Kakšen bo še davek na površnost, nevednost ali pohlep?
Kako lahko kdo ne prepozna čemaža, se upravičeno sprašuje vsak, ki to rastlino pozna ter jo spoštljivo in potrpežljivo nabira. V nasprotju z gobami, pri katerih je res veliko odtenkov v videzu in barvi, zato jih le z gledanjem fotografij ni mogoče prepoznati na terenu, sodi čemaž med rastline, s katerimi res ne bi smelo biti težav, če ste le opravili domačo nalogo in se poučili, po čem se razlikuje od šmarnice, čmerike in jesenskega podleska.
Če pa se v avanturo nabiranja čemaža odpravite, ne da ste se poglobili v njegov videz, ali če to delate nepozorno in prehitro – se lahko zaplete.
Zato ponovimo osnove za varno razlikovanje čemaža od podobnih, vendar nevarnih rastlin.
1. VEDNO NABIRAJTE LISTE S PECLJEM VRED
Čemaž je edina izmed naštetih rastlin, pri kateri ima vsak list svoj pecelj in raste ločeno od drugih listov.
Pri šmarnici so listi, ko poganjajo iz tal, zaviti ko cigara. Pri čmeriki rastejo kot veje iz centralnega stebla. Pri podlesku pa listi rastejo oviti okrog osnove, so cevasti in nimajo peclja.
2. VONJ NI VEDNO ZANESLJIV
Pogosto zasledim nasvet – če diši po čemažu, je to čemaž. Res je, da ima med vsemi naštetimi rastlinami le čemaž vonj po česnu, vendar to ne sme biti edino vodilo. Če namreč odtrgate nekaj listov čemaža, vam bodo prsti že tako dišali, da bo vsaka naslednja rastlina, ki jo boste odtrgali in povohali, dišala po njem.
3. STRUKTURA LISTA
Najbolje je, da sami opazujete liste vseh štirih rastlin in se greste igro »odkrij razlike«. Za začetek si oglejte sliko in boste že sami ugotovili, da ima podlesek zaokroženo konico, čemažev list pa je vedno na koncu ošiljen.
Ošiljeni so tudi listi šmarnic, vendar ti nimajo izrazitega spodnjega rebra, zato si liste vedno oglejte tudi s spodnje strani. Listi čmerike so že po obliki bolj okrogli in »plisirani«.
Če so razlike tako očitne, da jih je res težko prezreti, kako potem pride do zastrupitev, o katerih smo brali te dni?
Zgodbe, ki jih piše življenje
Lani sem v gozdu slišala navdušeno deklico klicati atija: »Poglej, oči, čemaž.« »Krasno, bomo nabrali, da razveselimo mamico.« Zveni pravljično, vendar je deklica stala sredi polja poganjajočih šmarnic. Seveda sem njo in očeta takoj opozorila, da bi že nabiranje lahko bilo nevarno, in ju je veselje do nabiranja takšnega darila hitro minilo.
Drugič sem bila priča dogodku, ko sta dva možakarja na telefonu poskušala prepoznati, ali so gobe, ki si jih ogledujeta, užitne. Bila sta zelo zasedena s svojimi sodobnimi napravami, ki baje znajo prepoznati sliko in povedati, za katero rastlino gre. Ker je bil ob meni izkušen gobar, jima je hitro zabičal, naj se teh gob ne dotikata, zato nisem izvedela, ali bi jima njun pametni telefon res lahko rešil življenje.
Tretja resnična zgodba: šla sem nabirat čemaž in tam zagledala gospo, ki ga je dobesedno kosila. »A vi kosite čemaž?« sem jo presenečeno vprašala.
»Seveda, na roke nikamor ne prideš.« In je preprosto pokosila nekaj kvadratnih metrov.
»Pa vas ne skrbi, če je mogoče vmes kakšen podlesek ali čmerika?«
»Brez skrbi, prej vedno mal' pogledam.«
No, tisto »mal'« odloča o življenju in smrti.
Ko pogledam, kako malo ljudi je pri nas kljub temu izgubilo življenje zaradi napačno nabrane rastline ali gobe, je očitno vsepovsod veliko gozdnih »angelov varuhov«, ki preprečujejo tragedije. Vseeno pa samooskrba in površnost ne gresta skupaj in lahko se zgodi, da bomo vse pogosteje brali o zastrupitvah, ki bi jih lahko preprečili.
Počasi se daleč pride
Če odštejemo neumno brezbrižnost, ko se v nabiranje podajajo ljudje, ki so le slišali, da je čemaž zdrav, je glavna nevarnost predvsem v površnosti in pohlepu, da naberemo čim več in čim prej.
Edini varen način, da naberete čemaž brez tveganja, je, da ga nabirate ročno, vsak list posebej in vedno s pecljem vred.
Tudi kadar mi kdo ponudi že nabran čemaž – če ta ni nabran tako, da lahko preverim vse liste, bom darilo zavrnila. Ko so listi porezani nad pecljem, postane preverjanje zapleteno in se nam lahko vtihotapi kakšen list druge rastline.
Iz varnostnih razlogov je dobro liste takoj nabirati v šopke in jih tako tudi zlagati v vrečko. Če jih tlačimo v vreče ali košare vsepovprek, se lažje zgodi, da kaj zaide na kupček. Dodatna težava je, da četudi opazimo na kupu npr. podlesek ali šmarnico in list vzamemo ven, so lahko njegovi sokovi že kontaminirali čemaževe liste. To sicer ne bo tako tragično, kot če bi ta list pojedli, a vseeno nas čakata nepotrebno trpljenje in blažja oblika zastrupitve. Zaradi tega tudi ne smemo sumljivih gob dajati v isto košaro z užitnimi.
In kaj potem naredimo s toliko čemaža?
Čemaž je izredno zdrava divja zelenjava in začimba. V času, ko sta se česen in čebula v veliki meri »izrodila« in zaradi masovne pridelave, gnojenja in uporabe fungicidov zgubila precej zdravilnih učinkovin, ostaja čemaž superživilo in superzdravilo. Z njim res lahko počistimo »zimske ostanke« iz ožilja, črevesja in sečil. Pomaga tudi uloviti in izločiti težke kovine. Pospešuje delovanje jeter in žolčnika, opravi tudi z zajedavci v prebavilih, zmanjšuje vnetja in ureja holesterol. Uživanje čemaža zbistri možgane, hitro popravi krvno sliko in nam pomaga premagati spomladansko utrujenost.
Kakšne so protimikrobne moči čemaža, mogoče najbolje potrjuje dejstvo, da je to ena izmed redkih rastlin, ki učinkuje tudi proti bakterijam, odpornim proti vsem znanim antibiotikom. Seveda vse pod pogojem, da imate res opravka s čemažem, da je ta nabran na neproblematičnem terenu in tudi pravilno pripravljen.
Več v Zarji št. 16, 17. 4. 2018.
