Tole je ne posebno presenetljivo spoznanje prejšnjega tedna: spolno nadlegovanje je vsepovsod. No, morda bi malce presenetilo kvečjemu zakonodajalca, ta je namreč definicijo spolnega nadlegovanja zapisal v  ... Zakon o delovnih razmerjih, jasno! Ta v prvi alineji sedmega člena pravi: »Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.« 

Očitno so mislili, da se taka ravnanja pojavljajo samo – ali predvsem – na delovnem mestu. In je, potem ko so prišla poročila o neprimernem, nedostojnem obnašanju profesorjev na fakultetah v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, pretežno nepresenetljivo, da se je zgodilo in da se dogaja  tudi pri nas. Da je to počel profesor na ljubljanski fakulteti, ki zdaj ne sme več poučevati. In da zdaj pravijo, saj so vsi vedeli. Pa da očitno ni edini, ker, kot so napisali na transparent pred profesorjevo fakulteto, on odhaja, »nadlegovanje ostaja«, torej ne gre za enkraten zdrs.

In tudi ne za prvega, vse tri javne univerze, ljubljanska, mariborska in primorska, imajo pravilnike, ki urejajo problematiko spolnega nadlegovanja (zasebne jih pa nimajo – ker se njim nič takega ne dogaja, predvidevamo?), čeprav ti dokumenti urejajo le spolno nadlegovanje med zaposlenimi. Ampak, saj veste, kjer je volja, tam tudi za vsako rit raste palica, pa so našli eno za profesorja in mu odrekli naziv izrednega profesorja. To je bilo že lanskega oktobra. Na dan je prišlo zdaj, ko je senat fakultete zavrnil profesorjevo pritožbo.

In se postavlja vprašanje, če takih ravnanj sploh ni tako malo, kot menda kažejo ankete študentov, zakaj palica udari tako redko? Ker žrtve molčijo. Zakaj molčijo? Ker jih je strah posledic. Sedmi člen Zakona o delovnih razmerjih sicer prepoveduje diskriminacijo prijavitelja, a to za nadlegovane študentke ni zadostno zagotovilo varnosti. In so raje tiho.

Je ljubljanska fakulteta, ki je ukrepala, bela vrana? Zgodnja lastovka? Ne le, da se niso izgovarjali na pomanjkljivosti v pravilniku in so našli način za ukrepanje, pozneje so tudi usposobili tri zaupnice, ki jih lahko žrtve zaprosijo za pomoč.

A pomladi še ni na vidiku. Akademska skupnost je še kar tiho, pravijo v kolektivu Feministična rezistenca, ki je tudi organizator ankete o spolnem nadlegovanju v akademskem okolju – ta kaže, da je to vseprisotno na slovenskih fakultetah in univerzah. »Spolno nadlegovanje na fakultetah ni nekaj, kar bi bilo od včeraj. O tem, da se dogaja, vemo vsi, šepeta se po hodnikih, starejše generacije delijo nasvete, katerih profesorjev se je bolje izogibati.«

Revija Zarja Jana št. 5, 2,2,2021