Mnenja

Špageti za vse

Jelka Sežun
9. 4. 2019, 08.01
Deli članek:

Pred leti sem bila na potovanju po Madagaskarju in smo se nekega dne ustavili za kosilo v vaški gostilni.

Revija Zarja
Špageti za vse

Skozi okno so nas od zunaj opazovali trije mulčki, osem, deset let, kaj pa vem. Z velikimi očmi so sledili našim žlicam in vilicam na poti do ust. In potem je nekdo vstal in jih pripeljal noter, jih posadil za mizo, pred njimi se je znašla še skoraj polna posoda juhe, ki je nekdo ni pojedel do konca. Prinesli so jim žlice in fantki so z nepopisno hitrostjo začeli zajemati iz sklede, metali so vase tisto juho tako hitro, da je bržkone niso utegnili niti okusiti. Medtem so se začele na njihovi mizi kopičiti nove in nove posode obare. Odnesla sem jim svoje špagete, le kdo bi lahko mirno jedel, ko jih gleda. Napadli so jih z enako ihto kot prvo posodo juhe, goltali so brez premora, in čeprav je bila miza zdaj že polna hrane, se žlice niso nič upočasnile, če ne bom jaz pojedel, bo pa oni drugi, bili so tekmeci, nič več prijatelji, vsak je hotel pojesti čim več, ker kdo ve, kdaj bodo spet videli poln krožnik.
Bil je pogled, ki je paral srce. Nič laže mi ni bilo pri srcu, ker sem jim dala svoje komaj načeto kosilo, zvečer bodo spet lačni, nas pa ne bo več tam, in bržkone bodo vso tisto hrano kmalu izbruhali, ker so se tako basali na prazen želodec.

Donacije hrane sprejemajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na Zaloški 54 nasproti moščanske tržnice, če bi radi podarili večje količine, pokličite na 064 256 566 ali pišite na skladisce@zpmmoste.net.
Če boste pomagali z denarjem je sklic SI00 154, koda CHAR in IBAN: SI56 3300 0000 1303 865 (Addiko Bank), BIC: HAABSI22.

Nikoli jih nisem pozabila.

Kakšna sreča, kakšna nepopisna sreča, da naši otroci niso lačni.

Potem je pa prišla kriza in smo zgroženi brali zgodbe o otrocih, o naših otrocih, za katere je šolska malica edini dnevni obrok. Ampak zdaj je krize konec, pravijo, zdaj so otroci menda siti vsaj trikrat na dan? 

In potem prejšnji četrtek berem, da je skladišče hrane Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje izpraznjeno. Puf, vse je šlo, police, ki bi morale biti polne trajne hrane – moke, sladkorja, makaronov, olja, suhe zelenjave, konzerv …, so prazne. Da so večkrat taka obdobja, pravijo na ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer od države ne dobijo ničesar in so povsem odvisni od donacij podjetij in posameznikov. Za pakete hrane vsak mesec zaprosi vsaj tristo družin, ki nimajo česa dati v lonec. Tristo družin. V času domnevnega obilja.

Upajmo, da bo za ta mesec, so rekli, ko sem naslednji dan poklicala na ZPM in vprašala, ali se skladišče že polni.
Kaj bo naslednji mesec, ne vemo.

Objavljeno v reviji Zarja št. 15, 9. 4. 2019.