Nesrečni velikan, ki je bil vse prej kot copata, je kmalu pricapljal za njo, povedala mu je nekaj krepkih v smislu, da tako naprej pač ne gre več, in očitno se je strinjal. Po vasi se je med dedci govorilo, da bi oni moji babici že pokazali, kje je bog doma, med njimi sta bila tudi dedkova brata, ki sta po zanesljivih informacijah do pozne starosti mikastila svoji ženi. Dedek z babico ni bil nikoli grob, so pa na pogrebu obeh govorniki kar naprej ponavljali, kako sta nenehno brala, pač ponoči, ker čez dan ni bilo časa. Očitno sta nevede prakticirala bralno terapijo, ki je pomemben del Rugljevega protialkoholnega koncepta. Sta pila? Kakšen kozarček že, zapijala pa se nista nikoli.
Me prav zanima, kako bi nekateri nasprotniki feminizma oziroma že kar sovražniki žensk komentirali babičin divjaški napad na dedkov testosteron, na njegovo moškost, na omajani ugled v skrajno patriarhalni družbi, ko je vsa vas pričakovala, da jo bo med brcami in klofutami gnal domov kot pobeglo telico. Samo ugibam lahko. Vsekakor pa dobro poznam rezultate njunega (ne boste verjeli – ljubečega in složnega) skupnega življenja: imela sta devet otrok, med seboj kar precej različnih, dosegli so spodobno izobrazbo in status in nihče ni bil alkoholik. Zakaj vse to pripovedujem?
Zadnje čase se je kar nekaj doktorjev znanosti zapletlo v razprave o ženskah, ki da so krive za vse, no, skoraj vse. Dr. Tadej Strehovec se brani na sodišču zaradi širjenja nestrpnosti in sovraštva, ker je na spletni strani zavoda Kul.si, katerega direktor in urednik je, objavil poleg nosečniškega trebuha, na katerega je prislonjena pištola, še 264 imen abortivnega lobija, s čimer kar kliče pogrom proti njim. 15 udeležencev s seznama ga je tožilo, v bran pa mu je stopil naslednji doktor, Boštjan M. Zupančič, ki trdi, da je proces montiran. In dokazuje, da zarodek sploh ni materin, ampak da je vsebina njene maternice v resnici stvar države in prava. Ni rekel s temi besedami, smisel pa je takšen. Očitno ima omenjeni pravnik, dolgoletni član evropskega sodišča za človekove pravice (!), velik vpliv še na nekatere druge doktorje, recimo na psihologa Andreja Perka, naslednika psihiatra alkohologa dr. Janeza Ruglja, ki je v svojem televizijskem intervjuju (ne boste verjeli, spraševal ga je dr. Možina) dr. Zupančiča kar nekajkrat omenil. Šlo je pa za tole – fantje ne postanejo več možje, ker nimajo domačega zgleda, vzgajajo jih samohranilke, če pa je oče že prisoten, je izrinjen iz družine, pa tudi iz družbe. Ne gre samo za hormonske motilce, o katerih razglablja dr. Zupančič, ampak tudi za agresivno feminizacijo, ki očitno nikomur ne koristi. Samozavestne ženske ne najdejo partnerjev, ker se jih moški bojijo ali pa jih one ne marajo, nekateri poklici se feminizirajo in izgubljajo veljavo, saj se ženske ne znajo odločati hitro, prav in moralno. Šolstvo, zdravstvo, pravo na primer. One se držijo predpisov kot pijanec plota, le moški pa da so sposobni odločati zunaj okvirov, pogumno in po pameti. Kristus.
Več v Zarji št. 4, 21. 1. 2019.
