Mnenja

Ne gre za dva evra!

Dejan Ogrinec
6. 6. 2016, 23.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Marin Medak, neformalni vodja protesta proti plačevanju za veslanje na Bohinjskem jezeru

Bohinjske oblasti so pozimi dvignile ogromno prahu s predlogom zaračunavanja uporabe jezera za veslanje. Danes veslanje, jutri kopanje, nato sprehodi po naravi – kje se bo prisvajanje javnega dobrega ustavilo? Marin Medak, najmlajši kapitan veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik, in edini Slovenec, ki je opravil to pot, je prevzel pobudo in organiziral proteste. Postavili smo mu nekaj vprašanj.

Kaj želite doseči s pobudo proti plačevanju za veslanje na Bohinjskem jezeru?

Želim in zavzemam se za to, da so vode kot javno dobro dostopne vsem, torej da je vstop na jezero, reke ali morje brezplačen. Prepričan sem, da se ima vsakdo pravico kopati v jezeru ali po njem veslati brezplačno, saj s temi dejanji niti ne obrablja niti ne uničuje narave. Še pred kratkim smo morali plačevati za vstop na plažo v Portorožu, Strunjanu, Izoli, Ankaranu in Kopru, kar se je spremenilo, kajti tisti odlok je bil protiustaven, zdaj pa so se v Bohinju odločili, da bodo veslačem začeli zaračunavati za veslanje po jezeru, kar je še večji paradoks.

Zakaj je dva evra na dan za veslanje preveč?

Dnevna karta za veslanje po bohinjskem jezeru stane dva evra, a sploh ne gre za denar. Gre za to, da so vode naše javno dobro, lastnik je Republika Slovenija, torej mi državljani. Bohinjske občinske oblasti svoj odlok opravičujejo s tem, da bodo gradili pomole in priveze, ki pa jih veslači niti ne uporabljamo niti ne potrebujemo. To so lahko le privezi za barke, ki nimajo nikakršne zveze z veslanjem, saj kajakaši, suparji in kanuisti privezov ne potrebujemo. Mi pridemo do obrežja, položimo kajak, kanu ali sup na vodo in odveslamo. Ne v Sloveniji in ne drugje po svetu ni niti privezov niti zaračunavanja. Takšno zaračunavanje je le poskus trženja javnega dobrega, ki je v lasti vseh nas.

V čem je bistvo protesta?

V civilni iniciativi Slovenski veslači si prizadevamo, da je javno dobro dostopno vsem. Začelo se je z zaračunavanjem vstopa na jezeru, nadaljevalo z veslanjem po reki Savi (tudi za Savinjo je sprejet podoben odlok), in če bomo dovolili takšno prakso, bomo kmalu morali plačevati še za hojo v hribe ali kolesarjenje. Ne smemo dopustiti, da kot družba pridemo do takšnega stanja, ko bi drug drugemu vse zaračunavali. Z veslanjem ne obrabljamo vode in ne uničujemo narave. Veslanje je zelo ekološka in sonaravna rekreacija – za boljše zdravje državljanov, za nižanje stroškov zdravstvene blagajne. Zato je zaračunavanje dostopa do vode nesprejemljivo ne glede na kakršno koli ceno.

Kaj lahko naredijo ljudje, ki jim ni vseeno?

Rekreativni veslači smo se do zdaj zbrali na dveh protestih, ki so že obrodili prve sadove. S prvim protestom februarja smo se sploh prvič organizirali ter prepričali Bohinjce in posledično tudi Blejce, ki so želeli zaračunavati 25 evrov za dan veslanja. Po našem protestu so umaknili predlog s seje občinskega sveta in je zdaj veslanje po Blejskem jezeru brezplačno. Z drugim protestom maja pa smo pokazali, da bomo vztrajali in ne bomo pogoltnili zaračunavanja dostopa do javnega. Pozivam vse, da si ogledajo našo spletno stran www.facebook.com/SlovenskiVeslaci in naj tam sledijo objavam in dogajanju ter se o tem pogovarjajo s prijatelji. Pomagajo lahko tudi tako, da se udeležijo naslednjega protesta, ki bo predvidoma julija.

OKVIR: Občinskemu sklepu so sledili dva protesta veslačev in nato odkritje, da so zemljišča, na katerih je občina hotela postaviti vstopno-izstopna mesta za veslače, v državni ali cerkveni lasti. Občina bi torej kasirala na državni, »naši« posesti. Da ne omenjamo mnenj strokovnjakov, ki smo jih v naši reviji že predstavili, da je namreč odlok glede na z ustavo določeno pravico dostopa do vodnih površin protiustaven, glede na prakso po svetu pa še nenaraven in neobičajen.

Zarja št. 23, 7. 6. 2016