Kiran, diplomantka Harvarda, je lani odtekla londonski maraton z menstruacijo. In brez tampona. Da bi ljudem dopovedala, da so ženski higienski izdelki potreba in ne luksuz. »Za sestre, ki si ne morejo privoščiti tamponov,« je napisala v svojem blogu. In pristavila: »Menila sem, da če je le kdo, s katerim se družba ne bo zajebavala, je to maratonka.«
Slej ko prej bodo tudi slovenski poslanci ugotovili, da se z razkačenimi volivkami ne gre zaj****ati, le da še niso čisto tam – ker če bi to razumeli, prejšnjo sredo poslanci v odboru za finance ne bi zavrnili predloga o nižji obdavčitvi ženskih vložkov, tamponov in menstrualnih skodelic. Dvakrat v enem popoldnevu. Se jim je čisto zmešalo?
Predlog je vložila ZL, ampak to je pravzaprav čisto postranskega pomena, kajti menstruacijo imajo – okrog štiristokrat v življenju, so izračunali – ženske vseh političnih opredelitev, pa neopredeljene tudi. In je potem po zavrnitvi prvega predloga poslanec SDS ponudil drugo možnost, ki bi po drugačni poti pripeljala do enakega rezultata, cenejših ženskih higienskih pripomočkov. In so tudi to zavrnili. Vi pa res znate, fantje.
Uradnega razloga niso podali, neuradni je bil pa po poročanju Dela tale: da bi sprejetje predloga finančnemu ministrstvu povzročilo težave. Se razume, skoraj devetmilijardni državni proračun bi se zaradi izpada (predvidoma) 3,4 milijona evrov povsem in nepopravljivo sesul.
In tako se julija vložki in tamponi ne bodo pocenili, ampak hej, krvavi proračun, sestavljen (tudi) iz ženske krvi, je ostal zaradi krvavega prihranka 3,4 milijona srečno nedotaknjen. (Koliko krvi v enem samem stavku!) Sploh pa, je vmes modro pisknila državna sekretarka, ki je v imenu vlade nasprotovala predlogu, saj bi trgovci znižanje tako ali tako izkoristili le za to, da bi povišali marže, cen pa ne bi spustili. Ne, je rekla predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, ZPS je trgovce javno pozvala k zavezi, da bi ob znižanju davka znižali tudi cene. Tiste, ki cen ne bi ustrezno znižali, bi pribili na sramotilni steber, je zagrozila Prva potrošnica, javno bi jih izpostavili na svoji spletni strani, kar je menda zelo učinkovito orožje. ZPS je na vlak sicer vskočila pozno, le nekaj dni pred odločanjem o konec marca vloženem predlogu ZL, vendar so v samo enem dnevu zbrali več kot 5000 podpisov, jasen znak, da se zdi slovenskim potrošnikom – da potrošnic niti ne omenjamo – to pomembna tema.
Možganskega trusta v finančnem odboru to ni prepričalo. Tudi po tem ne, ko jih je eden od poslancev opozoril, da je celo mačja in pasja hrana nižje obdavčena.
Ali je zahteva za znižanje vrtoglave obdavčitve vložkov res tako skrajna? Ne. Evropska zakonodaja omogoča celo ničelno obdavčitev, odločajo pa države same. Tule je nekaj odločitev: Velika Britanija je že pred leti stopnjo DDV za damske vložke in tampone znižala s 17,5 odstotka na pet odstotkov, zdaj bijejo krvavi boj za nič odstotkov, ki jih že imajo na Irskem, v Franciji so lani z 20 odstotkov DDV strmoglavili na pet. Nobena od državnih ekonomij se zaradi tega ni sesula, še rahlo zamajala ne. Slovenke krvavimo najdražje: stopnja DDV je in ostaja 22 odstotkov, znižanje na 9,5 odstotka se zdi slovenskim poslancem prehuda grožnja finančni stabilnosti države. Ampak še se bo treslo: Združena levica je napovedala, da bo predlog ponovno vložila. Upam, da bodo tokrat predlagali ničelno stopnjo DDV. Bo treba res s krvavimi vložki pred parlament, preden bodo oni tam notri razumeli?
Tule je predlog, povabimo Kiran na ljubljanski maraton.
Revija Zarja, št. 19, 10. 5. 2016
