To pot pa zares moram poudariti, da je uvodnik nastal pred prazniki, obstaja namreč zelo resna nevarnost, da se bo predsednik SDS Janez Janša medtem opravičil Evgeniji Carl in Mojci Šetinc Pašek, ker ju je razglasil za prostitutki. Čeprav me obhajajo rahli dvomi, saj se je kmalu po tistem, ko je razglasil nacionalko za bordel, spravil še na POP TV, kjer da so cene za prostitucijo še nižje. Slovenija je za prvaka desnice očitno en sam kupleraj, ni pa čisto jasno, kam se je umestil sam. Na zvonik ljubljanske stolnice, da je čim bliže Bogu? V kakšen strogo varovan samostan, kjer so dokončno obračunali s pedofili, ženskarji, geji in potomci priseljencev?
No, saj menda veste, da gre za Janšev tvit z razglasom, da sta odsluženi prostitutki na voljo za 30 (Evgenija, nekdanja Slovenka leta) in 35 evrov (njena kolegica Mojca). Seveda me je zanimalo, ali je pravičniška Evgenija kaj užaljena, ker jo ponujajo za pet evrov nižjo ceno, pa je rekla, da je stvar vendar jasna: Mojca je mlajša in za povrh še blond!
No, šalo na stran. Omenjeni tvit, ki je kot blisk zaokrožil ne le po domovini, temveč povsod, kjer jih Slovenija vsaj malo zanima, ni neprimeren za Janšo, ker je takšnih, polnih žolča in poniglave hudobije, že kar veliko objavil. Nedopusten je za politika, ki je nekoč že bil predsednik vlade in si vroče želi, da bi to postal znova. In znova. Kaj pa misli, da je Slovenija – bordel z eno zvezdico in pol, kjer lahko z domačega kavča obračunava z vsemi, ki mu niso po volji? Kaj pa je naredila takega Evgenija, da si je zaslužila kategorizacijo med 30-evrske pocestnice? Ljudstvu je sporočila, da so nekateri vidni člani SDS včlanjeni v skupino Legija smrti, že ime pove, da politik pač tam nima kaj iskati. In so ti člani poskočili, češ da jih je skupina včlanila brez njihove vednosti (je že sklepala, da sodijo tja). In? Normalni politiki bi pač obračunali z malopridno skupino in pojasnili javnosti, da nimajo nič s tem, esdeesovci pa so se spravili na novinarko.
Gledalec in plačnik RTV-prispevka potem čaka, da bo javna televizija svoji novinarki zaščitila. Pokonci skočijo novinarske organizacije, sindikat, posamična uredništva, ampak RTV kot ustanova nikakor. Kje je direktorica Ljerka Bizilj, nekoč klena bojevnica za objektivnost obveščenosti? Namesto nje se je v sredinih Odmevih pojavil predsednik programskega sveta dr. Mitja Štular, ta ni mogel (tudi če bi hotel) skriti, da je vse prej kot objektiven, saj je bil odkrito na Janševi strani, za povrh je strokovnjak za telekomunikacije, ampak za njihov tehnični in nikakor programski del. Na drugi strani je bil strokovnjak za komunikacije dr. Dejan Verčič. Štular ga sprva sploh ne bi pustil do besede, saj je hitel na dolgo in široko razlagati neugodne razmere na televiziji, ki so prvaka SDS tako rekoč prisilile, da je zložil zloglasni tvit. Ki pa res ni primeren, je izdavil na koncu, ko je voditeljica Tanja Gobec že popolnoma podivjala. Je pa seveda dr. Verčič povedal kratko in jedrnato vse, kar zadnje čase obravnavamo na dolgo in široko – da je tvit nesprejemljiv vsaj na treh ravneh: ker žali ženske, ker razvrednoti raven politične komunikacije in ker je občečloveški poden. Tako.
Sicer pa bosta kategorizirani prostitutki Janšo tožili. Evgenija gre raje pospravljat v Italijo, kot pa da ji bodo razni uravnoteževalci javne (RTV) hiše predpisovali, koliko resnice sme odmerjati svojim gledalcem in če sploh. Zadeva z Mojco je dokaj podobna, to je tudi stališče večine slovenskega novinarstva, čeprav se lastniki medijev zelo trudijo, da bi obveljala njihova beseda. Kakšna že?
