Če bi radi imeli otroke, se izognite Veliki Britaniji, je razvidno iz poročila Unicefa, ki ga je ta agencija Združenih narodov, zadolžena za otroke, objavila pred dvema letoma. Mogoče je to znano dejstvo, ampak šele danes sem naletela nanj in me je šokiralo. Zakaj katera koli družba ne poskrbi najprej za svoje otroke? Za bogate države res ni pojasnila razen izkrivljenih političnih prioritet.
V Unicefovem poročilu o blagostanju otrok, ki ga povzemam, je med 21 razvitimi državami Britanija pristala na zadnjem (!) mestu, kar se mi v grobih razmerah in degradiranem okolju, v katerem živi precejšen del britanskega prebivalstva in njihovih otrok, ne zdi čudno. Načrti prejšnje vlade laburistov, da »dvignejo vse otroke iz revščine«, se niso niti približno uresničili.
In zdaj je podpredsednik nove vlade, Nick Clegg, objavil program za »srečnejše otroštvo«. Bi bila manj cinična, če obvestilo ne bi prišlo na isti dan kot prvo oznanilo ukrepov za uravnovešenje proračunskega primanjkljaja? In če bi podpremier floskulo o »več svobode za družine« podkrepil z zagotovilom financ? Se bojim, da jih ne bo. In govorimo o četrtem največjem gospodarstvu na svetu!
Unicefova raziskava je proučila 40 indicev v šestih kategorijah: gmotno blagostanje, odnosi v družini in med vrstniki, zdravje in varnost, vedenje in tveganje ter otrokov lastni občutek blagostanja.
V najboljših, skoraj popolnih razmerah živijo otroci na Nizozemskem, Švedskem, Danskem in Finskem. Na dnu tabele sta v petih od šestih kategorij pristali Velika Britanija in Združene države Amerike, iznajditeljici kapitalizma.
Kar v šestih najrazvitejših državah, z Britanijo in ZDA vred, živi več kot 15 odstotkov otrok pod pragom revščine, devetim državam v severni Evropi pa je revščino uspelo znižati pod 10 odstotkov. Še vedno 10 odstotkov preveč za vsako razvito družbo.
Kategorija »odnosi v družini in med vrstniki« je ugotavljala, koliko odstotkov otrok živi z obema staršema (90 v Grčiji, pod 70 v Britaniji, pod 60 v ZDA) in koliko otrok redno poje glavni obrok v krogu družine (povsod vsaj dve tretjini).
Pri zdravju in varnosti otrok se najbolje odrežejo evropske države, posebno štiri skandinavske in Nizozemska. Umrljivost dojenčkov je od tri na tisoč rojstev v Islandiji in na Japonskem, do več kot 6 na 1000 na Madžarskem, Poljskem in v ZDA.
Med razvitimi državami Britanija prepričljivo vodi v žalostni kategoriji »vedenje in tveganja«. Več kot kjer koli drugje, »z znatnim naskokom«, je ugotovila raziskava, se britanska mladež zateka h kajenju, k pijančevanju, uporabi marihuane, pretepom, zasmehovanju in tvegani spolnosti. Britanija ima največje število mladoletnih mamic v razvitem svetu.
Z izobrazbo se najbolj pohvali mladina na Finskem, v Kanadi, Avstraliji in na Japonskem. Britanija je v spodnji tretjini, na dnu pa so Grčija, Italija, Španija in Portugalska (štiri od držav PIIGS, ki povzročajo krizo evra).
Z največjim občutkom lastnega blagostanja se ponašajo mladi Nizozemci, Španci in Grki, znatno manj Poljaki in Britanci. Približno 80 odstotkov mladih v vseh razvitih državah se pohvali z dobrim zdravjem. Izjema je Britanija. Šolo najraje obiskujejo na Nizozemskem, Norveškem in v Avstriji, najmanj pa verjetno britanski »white trash«, beli škart (izraz za revne belce), za katere je »špricanje« nacionalni šport.
Še dobro, da je podpremier ob začetku vladanja obljubil »več sreče« za britanske otroke. Vsaj to. Ob surovem stiskanju pasu, ki prihaja, jim bo koristila.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 25, 22.6.2010
