Spoštovana bralka, zaradi finančne krize veliko ljudi o naložbenih zavarovanjih razmišlja podobno kot vi, k čemur zadnje čase veliko prispevajo tudi zavarovalni agentje z nepopolnim finančnim znanjem. Zaradi tega največ izgubljajo prav tisti, ki nasedajo obljubam o zajamčenih donosih in svojo premijo namenjajo mešanemu življenjskemu zavarovanju. In zakaj to nikogar ne moti? Predvsem zaradi koristi, ki jih ta zavarovalna tarifa prinaša monetarnemu sistemu, saj so naložbe zavarovalniškega sektorja v pomembnem obsegu usmerjene v državne papirje, druge dolžniške vrednostne papirje in bančne depozite. Ti pa za zavarovalce seveda pomenijo nizko donosnost naložbe pri zavarovanju. Na drugi strani ta zavarovalniška tarifa zavarovalnim agentom prinaša višjo provizijo, zavarovalnicam višji dobiček, državi pa možnost poceni financiranja oziroma reprogramiranja svojih dolgov. Vse to jim omogočajo visoki, tekom zavarovalne dobe nespremenljivi in zelo nejasni stroški mešanega življenjskega zavarovanja, ki pa jih v nasprotju z naložbenimi življenjskimi zavarovanji nobeden od prej omenjenih akterjev nima interesa razkriti. In ker teh stroškov večina ljudi ne pozna, toliko lažje podležejo mamljivi »varnosti« zajamčene vsote ob doživetju. Še posebej sedaj, ko je zaradi svetovne finančne krize vrednost naložbenih življenjskih zavarovanj manjša od pričakovane. Ob tem ljudje vse prepogosto pozabljajo, da je pri zajamčenih vsotah ob doživetju govora o nominalni in ne o realni vrednosti izplačila. To recimo pomeni, da ima ob upoštevanju slovenske statistične inflacije v zadnjih 15 letih takrat obljubljenih 30.000 denarnih enot danes realno kupno moč vsega 7.697 denarnih enot! Zajamčena vsota ob preteku zavarovanja torej ne predstavlja varnosti, ampak prav nasprotno. Ob pričakovani vedno večji finančni turbulenci in višji inflaciji taka naložba prej predstavlja veliko nevarnost, da vam ob koncu zavarovalne dobe ne bo ostalo niti za pošteno kosilo. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju pa ob izteku zavarovanja sicer res nimate zajamčene vsote, imate pa možnost, da z metodo povprečnega stroška ob enakih, rednih mesečnih premijah tudi v padajočem trendu veliko pridobite, ker za enako premijo dobite večje število enot premoženja. Poleg tega premijo nalagate v svojem imenu in ne v imenu zavarovalnice v kapitalsko naložbo s preglednimi stroški ter z možnostjo vplivanja na naložbeno politiko. Prepričan sem, da boste ob zavedanju, da je neozaveščenost ljudi najcenejša surovina, iz katere se kujejo dobički, izbrali zase primerno zavarovalno tarifo.
Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati k razmišljanju, sami pa se morate odločiti, katera naložba je za vas najboljša. Z vsako odločitvijo boste tvegali. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko od objave spremenijo.
Piše: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec
Jana št.11, 15.3.2011
