Mnenja

Prekinitev pogodbe z borzno hišo

Jana
28. 3. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Sem upokojenka, ki je leta 2005 z borznoposredniško hišo podpisala pogodbo o borznem posredovanju. Vodenje računa stane 17 EU, kar je zame nepotreben »luksuz«.

Spoštovani gospod Jereb, sem upokojenka, ki je leta 2005 z borznoposredniško hišo podpisala pogodbo o borznem posredovanju. Ker z vrednostnimi papirji ne trgujem več, stroški letnega vodenja računa pa so s 6 evrov narasli na dobrih 17, kar je zame že nepotreben »luksuz«, sem se pred kratkim odločila, da z njimi prekinem pogodbo. A to mi kljub členu v pogodbi, v katerem piše, da je to mogoče, ni uspelo. Od mene namreč pred zaprtjem trgovalnega računa zahtevajo ali odprodajo vseh vrednostnih papirjev ali pa potrdilo (pogodbo) o sodelovanju z drugo borznoposredniško hišo. Ker mi nič od tega ne ustreza, vas prosim za nasvet, kaj naj storim, da bi pogodbo prekinila brez teh pogojev.


Spoštovana bralka, bojim se, da vam ne morem prav veliko pomagati pri izzivu z zaprtjem vašega trgovalnega računa pri borznoposredniški hiši. S tem, ko se je pred leti spremenila politika Klirinško depotne družbe (KDD) o registrskih računih, svojih delnic na trgovalnem računu namreč ne morete več preknjižiti nazaj na registrski račun. Registrski računi, ki so bili uvedeni med slovensko privatizacijo (certifikati), so postali samo še prehodni računi, dokler imetnik vrednostnega papirja ne izbere ene izmed borznoposredniških hiš, ki nato vodi njegov trgovalni račun. Torej ko enkrat odprete trgovalni račun, poti nazaj ni več, in vse dokler imate v lasti vrednostne papirje, trgovalnega računa preprosto ne morete zapreti! Ostane vam le redno plačevanje stroškov za vodenje računa in ležarine, ne glede na vrednost vaše naložbene košarice (portfelja). Žal. Če imate pri vrednostnih papirjih, ki jih imate na svojem trgovalnem računu, ustvarjen dobiček in z njimi ne mislite več trgovati, bi bilo smiselno preračunati, ali se vam morda ne bi bolj splačalo spremeniti naložbene politike in delnic spremeniti v drugo naložbeno obliko, ki bi vas stroškovno manj obremenjevala in vam sočasno omogočala višji naložbeni potencial. Ob negativni vrednosti vašega portfelja pa bi bilo verjetno smiselneje preveriti stroške vodenja trgovalnega računa in ležarine tudi pri kateri drugi družbi za upravljanje, vzdrževati »luksuz« plačevanja prej omenjenih stroškov in počakati na boljše borzne čase. Če pa ste nad borznim trgom povsem obupali, obstaja še ena, radikalnejša rešitev. Prenos vrednostnih papirjev z dedovanjem ali drugim univerzalnim pravnim nasledstvom na drugo osebo (otroka, partnerja, izdajatelja ...). Tudi to je povsem realna možnost, saj bomo priča dolgi in globoki finančni krizi (depresiji), od katere si po mojem mnenju delniški trgi še dolgo ne bodo opomogli, in kaj lahko se zgodi, da svojih vrednostnih papirjev nikakor ne boste mogli prodati, stroški vodenja računa ter vzdrževanja stanja teh vrednostnih papirjev pa bodo začeli presegati vrednost samega portfelja. Ker mi ni poznano vaše finančno ozadje, boste odločitev o tem, katera izmed navedenih »rešitev« je za vas ta trenutek optimalna, morali sprejeti sami. Lahko pa  vam v spodbudo dopišem: »Namera je tisto, kar naredi človeka; ne slaboten namen, ampak surova odločitev.«


Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati k razmišljanju, sami pa se morate odločiti,  katera naložba je za vas najboljša. Z vsako odločitvijo boste tvegali. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko od objave spremenijo.


Piše: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec 

Jana št. 12, 22.3.2011