Vprašajte Evo:

Moja starejša hči ima že od malega težave s težo. Že kot dojenček je bila bolj debelušna. Ko je shodila in se malo potegnila, je bilo bolje, od kakšnega četrtega leta je s kilogrami stalno nekoliko nad povprečjem vrstnikov, na kar nas opozarja tudi zdravnica. Zelo rada je, predvsem obožuje sladkarije. Zdaj obiskuje tretji razred in se začenja zavedati tega, da so vse deklice bolj suhe. Opažam, da se je začela izogibati športne vzgoje in športnih dni. Pravi, da jo boli trebušček in me prosi, naj ji napišem opravičilo. Pred športnim dnem je res vsa zelena in ji verjamem, da ji je slabo. Kadar se pogovarjava, potoži, da so vsi drugi bolj gibčni in da se delajo norca iz nje, ker ima tudi pri prevalu težave, in ji je potem zaradi tega nerodno. Po eni strani razumem, da ji je neprijetno, in ji napišem opravičilo, po drugi strani ne vem, ali je to rešitev. Kaj naj storim?

Odgovor:
Dojenček je ves srčkan v svojih klobasicah ter zalite rokice in nogice vzbujajo le občudovanje in željo, da bi jih človek pobožal. Če pa pozneje te klobasice ne uplahnejo, začenjajo postajati moteče.

Nikar ji ne pišite opravičil, to le odloži reševanje težave
Športna vzgoja je popolnoma prilagojena razvojnim potrebam otrok. Ko se vaša deklica primerja s sošolkami, vidi razliko in je vedno bolj nesrečna. Prva reakcija je poskus izogniti se položaju, ki jo spravlja v zadrego, to je uri telovadbe. S tem, da ji napišete opravičilo, ji ne delate usluge. Opravičilo ji začasno sicer omogoči, da se izogne neprijetnosti, ki ji jo pomeni telesna aktivnost, in se ji občutek nelagodja trenutno zmanjša. To pa je žal le kratkoročna rešitev, saj povzroči, da se ji odpor do športne vzgoje le še razrašča.

Pisanje opravičil je vzgoja k izogibanju reševanja problemov in je zaradi tega le metanje peska v oči, saj je jasno, da se mora deklica začeti več gibati. Pogovorite se z učiteljem ali učiteljico športne vzgoje in iskreno ter odkrito razložite težave.

Verjetno se tretješolka počuti izpostavljeno v športni opremi. Skupaj izberita tako, ki ji bo zelo všeč in ki bo prizanesljiva do njene postave, da bo dobila več veselja.

Debelost znižuje samopodobo
Po vašem opisu se je pri deklici že pojavila slaba samopodoba. Otroci s povečano telesno težo so pogosto tarča zbadanja sošolcev, kar je zelo slabo za njihovo samopodobo, to pa ima razdiralen vpliv na izgradnjo samozavesti. Prav zaradi tega jih za seboj hitro potegne začarani krog tolaženja s hrano, kar začasno sicer otopi neprijetne občutke, dolgoročno pa jih le še stopnjuje. Sladek prigrizek jih pomiri, posežejo še po kakšnem, škatla piškotov je hitro prazna, dodatni kilogrami pa se vztrajno plazijo in napadajo.

Čudežna formula – bolj zdrava prehrana in več gibanja
Pred šolo in službo pojejte hranljiv zajtrk, ki vam bo vsem dal energijo. Obroki naj bodo redni, zdravi in uravnoteženi ter porazdeljeni čez ves dan. Vključite več sadja (čeprav vsebuje sladkor) in zelenjave. Kruh in testenine naj bodo polnozrnate, čeprav se morajo otroci na njihov okus in sestavo še navaditi. Tudi kosmiči za zajtrk naj bodo čim bolj naravni, polnozrnati in brez sladkorja. Izogibajte se prečiščenim živilom (belemu sladkorju in moki). Nikar pa deklic ne prepovejte vseh sladkarij, tako bi priklicali le »učinek bumerang« – neznansko željo po njih, ki se ji bo le stežka uprla.

Zamenjava nezdrave in visoko kalorične hrane z zdravo pomeni tudi, da je lahko krožnik bolj poln. S tem se izognete občutku stalnega odrekanja in zato občutku prikrajšanosti pri otrocih, saj imajo občutek, da so se res do sitega najedli.

Bolj bo deklica pasivna, hitreje se bodo kilogrami nabirali in vedno bolj bo nesrečna. Prav vsi potrebujemo gibanje za ohranjanje zdravja, otroci pa še posebej, če želimo, da se pravilno razvijajo. Zato brez več gibanja ne bo šlo, saj pasivnost kopiči kilograme in le sprememba jedilnikov ne bo dovolj.

Zgledi vlečejo
Skupaj se lotite aktivnosti. Izberite take, ki so deklici bolj pri srcu, saj bo le tako lahko pri njih vztrajala. Skupni sprehodi bodo vsem dobro deli, izleti po ožji in širši okolici so lahko imenitno doživetje, prav tako kolesarski izleti. Obstaja že nekaj priročnikov, kam se napotiti, da bo otrokom zanimivo. Pobrskajte po njih in prepričana sem, da se vam bo utrnila kakšna dobra ideja. Deklico lahko navdušite tudi za rolanje, plavanje in podobno.

Hujšanje pod nadzorom
Dobro bi bilo, če bi se deklica vključila tudi v kakšno skupino, lahko bi ji pomagali izgubiti nekaj kilogramov. V skupini je laže, ker otroci spoznajo, da nimajo težav samo oni, poleg tega spremljajo, kako težave rešujejo drugi in se iz tega lahko več naučijo, gre za šolo zdravega načina življenja. Poleg tega skupina strokovnjakov poskrbi za pomoč pri izboljševanju samopodobe.

Hrana naj ne bo ne nagrada in ne kazen
Odtegovanje večerje kot posledica neprimernega obnašanja je sicer bolj ali manj stvar preteklosti, nikakor še ni izumrlo. Bolj pogosto je nagrajevanje s sladkarijami za primerno obnašanje. Dobro je, da veste, da preveč sladkorja v hrani ne le povečuje težo, ampak lahko vpliva na povečano razdražljivost. Nadomestite sladkarije z rozinami, suhim sadjem in oreški. Idealno živilo je tudi sadje, saj obrok sadja zniža željo po sladkorju, čeprav v otroških očeh ni nadomestilo za čokolado. Če si bo zaželela piškot in namesto njega vedno dobila jabolko, s tem najbrž ne bo popolnoma zadovoljna.

Sprememba življenjskega sloga
Nujna je sprememba življenjskega sloga, ne le zmanjševanje obrokov. Saj veste, da so diete bolj začasna rešitev, ki imajo pogosto učinek jojo. Čim se končajo, za seboj potegnejo ponovno pridobivanja teže. Predvsem pri otrocih pride v poštev sprememba življenjskega sloga in prehranjevalnih navad, kar naj bi prešlo v kri, saj bodo lahko te zdrave navade odnesli s seboj v življenje. Zaradi tega je dobro, če tako živi vsa družina. Obroki naj bodo skupni, predstavljajo naj tudi druženje, ne le prehranjevanje. Otroci naj se nikar vsak s svojim krožnikom ne zavlečejo pred televizijo ali računalnik, saj potem nimajo občutka, koliko so pojedli.

Vaša naloga je, da deklico okrepite in ji pomagate, da bo spoznala, kar lahko sama naredi za telo in boljše počutje, hkrati ji tudi s svojim in z družinskim zgledom pomagate, da bo zadevi kos. Želim vam čim več uspeha!

Piše: Eva Hrovat Kuhar              Jana št. 4/ 2012