Londonsko pismo
Ste že kdaj v google v angleščini odtipkale najslabše plastične operacije? Rezultat vas bo odvrnil od vsake misli na kozmetično kirurgijo, če je ravno nujno ne potrebujete. Na vrhu lestvice katastrof je najpogosteje izmaličeni obraz ženske srednjih let, znane po vzdevku Frankensteinova nevesta in po rekordu, da je imela več plastičnih operacij kot kdorkoli drug na svetu.
Ta ženska naj bi se z deformiranim obrazom maščevala nezvestemu možu in res je zanj zdaj izvedel ves svet. Razlogi, da se ljudje zatekajo k lepotnim operacijam, so različni. Precej je zvezd, ki bi za vsako ceno hotele obdržati mladost, a se te operacije ne posrečijo vedno, in potem se pogumno vračajo na popravljalne posege. So pa tudi ljudje, pri katerih ne razumem, zakaj so rinili pod nož.
Ena takih je Donatella Versace, ki je po smrti brata Giannija prevzela vodstvo modne hiše Versace. Iz starejših fotografij gleda čedna suha in verjetno peroksidna plavolaska, ki je od takrat obraz spremenila v grotesko. Dvomim, da z nategnjeno in silikoni podloženo kožo lahko zapre oči ali se nasmeje.
Za tragedije s kozmetičnimi operacijami niso vedno krivi le klienti. Med krivci so lahko pohlepni kirurgi in operaterji, ki so včasih samo mazači, ki ženskam in moškim izpolnjujejo sanje. Kot slišimo te dni, se je med krivci znašla tudi brezvestna industrija. Med žrtvami so tudi ženske, ki so prestale zahrbtno bolezen in naj bi jim silikonski vložki vrnili normalno podobo in samozavest.
Kot smo slišali, je francosko Poly Implant Prothese, proizvajalka vložkov za povečanje oprsja, namesto medicinskega silikona vgrajevala industrijskega, takega, ki ga med drugim uporabljajo v žimnicah in je precej cenejši. Če se vložki z industrijskim silikonom strgajo, lahko pride v telo, povzroči neprijetnost, bolečino in tudi raka. Podjetje je medtem šlo v stečaj, francoska vlada pa je ponudila 30.000 ženskam, državljankam, da jim kot »preventivni ukrep« omogoči brezplačno odstranitev silikonskih vložkov po ceni 1500 evrov vsak.
Britanska vlada je zavzela drugačno stališče, in sicer da nevarnost, da bi se vložki strgali, se zdaleč ni tako verjetna, kot se je zdelo Francozom. Rezultati raziskav so vrgli dvome o zatrjevanju vlade, kar je vznemirilo več kot 40.000 Britank s silikonsko podloženim oprsjem. Minister zdaj predlaga, naj zasebne kozmetične klinike, ki opravljajo 95 odstotkov takih operacij, ugotovijo, kakšen je realen delež poškodb, in predlagajo, kaj narediti z ženskami, ki imajo všite vložke z industrijskim silikonom. Ključni vprašanji sta seveda, kdo bo to zamenjavo plačal, češ da so klinike ob vgraditvi krepko zaslužile, in zakaj bi odstranitev krili davkoplačevalci. Do sklepov bo težko priti, ker je precej kozmetičnih klinik medtem zaprlo vrata, druge pa nočejo razkriti podatkov.
Debata o silikonskih vložkih poteka ob času, ko obe, Evropska unija in Združene države Amerike, pozivajo k strožjemu nadzoru proizvodnje za zdravstvene pripomočke. Za naslednji škandal v tej industriji napovedujejo preparate proti staranju kože in injekcije proti gubam, še posebej ker vbrizgavanje pogosto opravlja nekvalificirano osebje.
Članek pisem pod vtisom današnjega srečanja. Nasproti mi je sedela mlada dama, presunljivo podobna zvezdnici Victoriji Beckham, ženski, ki je slavna zato, ker je slavna. Podobnost ni bila naključna, poleg ličila so jo oblikovale tudi injekcije botoksa in silikon. Morala bi jo vprašati, zakaj se ji je to zdelo vredno.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 2/ 2012
