Na deževni večer 8. septembra 2022 sem stopila na britanska tla uro po razglasitvi smrti Njenega veličanstva. Skupaj z vso nacijo doživljam nekaj, česar ni skoraj nihče, ki je danes živ, in kar se bo, spet z bliskovito naglico, ponovilo šele ob naslednji kraljevski smrti s takojšnjo razglasitvijo novega monarha. Stoletja tradicije se zlivajo v ceremonijo, ki prvorojenemu dodeli vlogo naslednjega simboličnega predstavnika države in nacije ter zagotavljajo stabilnost in kontinuiteto ustavne britanske monarhije. Pokojna kraljica, ki je umrla v 96. letu starosti, od tega je bila 70 let na prestolu, je počasi, a vztrajno modernizirala monarhijo, tako počasi, da ni nikogar zmotilo. Njeni načeli sta bili: »Mirno nadaljuj,« in »Če hočeš zagotoviti, da stvari ostanejo enake, jih moraš ves čas prilagajati.«
Blesk ceremonije. Časom se je prilagajal že njen oče, kralj Jurij Vl. (na prestolu od 1936 do 1952), ki je po radiu prvič direktno nagovoril nacijo ob začetku 2. svetovne vojne. Ob njegovi smrti 6. februarja 1952 je prestol v trenutku pripadel njegovi 25-letni prvorojenki princesi Elizabeti, ki se je med vojno kot mehaničarka družila z običajnimi ljudi. Na svoje kronanje 2. junija 1953 v londonski katedrali Westminster je, spet prvič, pripustila televizijske kamere in nacijo, še vedno v povojnem pomanjkanju, razvedrila z bleskom ceremonije. Odtlej sta s princem Philipom polagoma rahljala togo formalnost, ki je prej obkrožala dvor, in se naciji predstavila kot royal family, kraljevska družina, prva med enakimi.
V desetletjih na prestolu si je priljubljena kraljica Elizabeta II. zagotovila naklonjenost kot matriarhinja, na katero se lahko zanesejo vsi, ker presega razlike in združuje nacijo, kar je bistvo ustavne monarhije. Njeno vladavino so zaznamovala množična praznovanja: srebrni jubilej ob 25. obletnici vladanja (1977), zlati ob 50. (2002), diamantni ob 60. (2012) in nepozabni platinasti junija 2022 v proslavitev njenih 70 let na prestolu. Ta praznovanja so ljudem omogočila redko priložnost štirih prostih dni, ko je nacija »z razpuščenimi lasmi«, kot pravijo Angleži, s pojedinami, prireditvami in kraljevskimi spominčki potrdila navezanost in pripadnost svoji kraljici.
Ljubezen, moč in opora. Vsa leta na prestolu se je kraljica naslanjala na svojega moža princa Philipa, vojvodo Edinburškega. Spoznala sta se leta 1938, ko je imela ona 13 let, Philip, njen daljni bratranec iz dansko-grške dinastije, pa 18. Že takrat si ga je izbrala za življenjskega sopotnika. Zaroki junija 1947 je sledila poroka 13. novembra 1947. Kot se govori, so ji v povojnih časih, ko je bilo blago še na karte, ženske iz vsega kraljestva podarjale svoje bone za nakup blaga za poročno obleko. Njun dolgi zakon je ena najlepših ljubezenskih zgodb naših časov. Ob zlati poroki je moža opisala kot svojo »moč in oporo«. Prinčeva smrt 9. aprila 2021 jo je prizadela in spremenila. Vsi se spomnimo sključene postavice s črno masko v času covida, samotne na klopi med prinčevim pogrebom. Potem je postajala čedalje tanjša, manjša, šibkejša, s palico za oporo, in se le redko pojavila v javnosti. Njena zadnja uradna dolžnost je bila potrditev nove premierke Liz Truss, ki jo je sprejela v torek, 6. septembra 2022, v Balmoralu. Dva dni zatem so naznanili njeno smrt, in to je takoj sprožilo skozi stoletja naoljeni potek nasledništva.
Monarhija ne umre. Monarhija ne umre, le vladar se zamenja med donenjem zvonov in topovskimi salvami po vsem kraljestvu. Kraljico z najdaljšim stažem je nasledil prestolonaslednik z najdaljšim stažem, valižanski princ Charles, in postal najstarejši novi kralj Karl III. Dva dni zatem je v palači St. James iz časa kralja Henrika VIII. potekala slikovita starodavna ceremonija protokolov, potrditve, prisege, podpisov, pečatov in uradne razglasitve novega monarha.
Skozi stoletja izpiljeni protokol nasledništva je v bistvu pogodba za zaposlitev iz časa, ko je angleški parlament hotel preprečiti ponovno klanje med katoliki in protestanti. Po »gloriozni revoluciji« leta 1688 je parlament povabil kraljevo prvorojenko Mary, kraljico Anglije, Škotske in Irske, ter njenega moža in bratranca, protestantskega holandskega princa Williama Oranžnega, da zasedeta prestol in skupaj zavladata kot dvojna vladarja William in Mary. Takratna pogodba z »najetim« kraljevskim parom pomeni začetek britanske ustavne monarhije, ki mu odtlej sledijo vsa kronanja.
Več v reviji Janašt. 37, 13. 9. 2022
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
