Ljudje

Moža sem rezervirala še za naslednje življenje

Sonja Grizila
22. 8. 2022, 22.00
Posodobljeno: 24. 8. 2022, 20.56
Deli članek:

Kar najbolj zaznamuje Natašo Bešter, ki jo poznamo predvsem zaradi oddaje Štiri tačke, ki jo ustvarja z možem, je gotovo žareč nasmeh. Verjetno jih ni malo, ki ji zavidajo, saj se na daleč vidi, da v življenju neizmerno uživa in je zelo srečna. Ampak ta sreča je dosegljiva vsem. Vsem, ki si upajo za ljubezen žrtvovati praktično vse ter s partnerjem stkejo vez, ki jo utrjujeta obojestransko spoštovanje in trud.Nataši namreč ni bilo nič podarjeno, vse si je izborila. A se je kljub temu vedno smejala in uživala, saj je znala poiskati radosti, pa čeprav še tako majhne. Obiskali smo jo zaradi njenega okroglega jubileja.

Maja Lesar
Nataša Bešter : "Večkrat povem, da imam najboljšega moža na svetu! Midva že več kot 30 let tudi delava skupaj, torej sva skupaj od jutra do večera in še ponoči."


Pred dnevi ste dopolnili 60 let. In to razglasili celo na družbenem mediju!

Nikoli nisem skrivala let. Najbolj zabavno je bilo, ko smo delali televizijske oddaje in so ljudje težko verjeli, da je Ana najina hči. Včasih so naju imeli za sestri in sva se ob tem obe zabavali, Dino se je pa ponosno smejal. Z možem rada obujava spomine na vse, kar sva doživela v 45 skupnih letih. Večkrat vzameva v roke moj dnevnik, ki sem ga pisala, ko sem ga še osvajala, in podoživljava tisto obdobje. Lepo nam je bilo, ko smo se na loškem igrišču srečevali mladi rokometaši in rokometašice in so padale ljubezenske iskrice. Meni je bil svetlolasec, ki je prišel iz Selške doline v Škofjo Loko igrat rokomet, takoj všeč. Dino pa je potreboval kar nekaj časa, da je priznal, da sem tudi jaz njemu. Bila sem v 8. razredu in za valeto sem povabila vse rokometaše na sadno kupo – samo zaradi nega! Prišli so vsi, le Dino ne! Seveda sem ga pozneje vprašala, ali bi hodil z mano, saj se je že na daleč videlo, da sem mu všeč. In veste, kaj je rekel? Da bo še malo razmisli! Čakala sem en teden, da so rokometaši prišli s priprav, bil je 4. julij, pa sem potem le dobila prvi poljub. Bila sva tako zaljubljena, da sva hodila po ‘luftu’. V 4. letniku gimnazije sem zanosila in kljub mladosti in temu, da je bil Dino takrat pri vojakih v Kranju, sva se najine male pikice zelo razveselila.

Kako sta zmogla skrbeti zase, za družino?

Danes nama to ni jasno! Bila sva mlada, prebijala sva se samo z Dinovo mizerno plačo, po blokih sva pometala stopnice, da sva dobila nekaj dinarčkov za zraven, pa tako ali tako je šlo vse za Ano ... A nam je bilo zelo lepo, ves čas smo bili skupaj in najina Ana je imela res čudovito in ljubeče otroštvo. Ker sem morala kmalu nazaj v šolo, je Dino zamenjal službo in delal ponoči, da jo je čez dan čuval. Po treh letih sem doštudirala in postala učiteljica in počasi sva iz sobice prišla v garsonjero, pa v malo stanovanje in čez deset let, ko sva dovolj prihranila, začela zidati hišico na Katarini nad Ljubljano. Osem let smo zidali, pravzaprav je bilo veliko garanja in odrekanja. Ob delu je potem študiral tudi Dino. Potem je bil računovodja na šoli, kjer sem učila 3. razred.

Čeprav ste se dobro razumeli z otroki in starši, v šoli nista ostala.

Na radiu Kranj sem vodila tudi zahtevne kvize, kmalu pa so me poklicali na avdicijo na TVS, tam sem bila nekaj časa voditeljica zelo popularne oddaje 3x3. Kasneje sem dobila vabilo na TV3 in začela voditi oddajo Štiri tačke. Kmalu sem prevzela tudi trženje in vse, kar je šlo zraven, zato sem hitro prosila Dina, naj naredi tečaj za snemalca in mi pomaga. Kmalu se nama je pridružila tudi takrat 15-letna Ana in postali smo super ekipa. V naslednjih letih smo nanizali kar nekaj uspešnih oddaj, tudi Avanturo s Taijijem.

Sicer pa sva vse življenje pridno delala in sva ponosna na Ano, ki je čudovito dekle ter danes predava in vodi delavnice za mlade starše. Je magistra sociologije z mnogimi dodatnimi znanji.

Bi v življenju kaj spremenili?

Ah, človek naredi veliko neumnosti, tudi jaz sem jih. K sreči nič usodnih. Ampak vsaka napaka in neprava odločitev v življenju nas nekaj nauči ter nas še bolj utrdi in poveže.

Kako se počutite danes v primerjavi s prejšnjimi desetletji?

Moram reči, da mi je zdaj najlepše. Res. Pred osmimi leti sva se preselila v hišo z velikim vrtom v lepem delu Škofje Loke, za katero sva delala vse življenje. Daleč najlepše nama je doma, na vrtu, sploh kadar prideta še vnuka David in Dan. Odplačala sva vse kredite za hišo in poskrbela za lepo starost. Ne potrebujeva dragih oblačil, Maldivov in jahte, da nama je lepo. Obožujeva dolge jutranje sprehode in hribe, še vedno nama zmanjkuje časa za branje knjig, ki čakajo na polički.

Mnoge vaše vrstnice, pa tudi mlajše ženske, si na vse načine trudijo zgladiti gube, vam pa očitno za to ni mar.

Seveda gube kažejo leta, ampak saj jih imam. Pred kamero jih malo skrijem s pudrom, enako kadar se fotografiramo. V resnici imam dobre gene – moja mama ima 82 let, pa praktično nima gub. Da bi se zatekla k botoksu, mi ne pride na misel, čeprav nimam nič proti ženskam, ki to delajo. Žalosti pa me, da si ga vbrizgavajo mlada dekleta, da ne govorim o prsih, ki si jih povečujejo deklice pri 18 letih ... Ampak moj učitelj Zdenko Domančič pravi: ne sodi! Naj se torej odloči vsak zase.

Več v reviji Janašt. 3423. 8. 2022