Zdaj ste že kar nekaj časa z reprezentanco, kako ste se začutili? Kakšen je odnos med vami?

V reprezentanci sem sicer že od svetovnega prvenstva leta 2006 na Japonskem. Veliko fantov poznam že od prej, ko sem bil med drugim pomočnik selektorja. Ker se že nekaj časa poznamo, je lažje vzpostaviti profesionalno raven; vemo, kaj lahko kdo od koga pričakuje. Letos je seveda vloga med nami drugačna. Pritisk je poseben, prav tako medijska izpostavljenost, vsi smo ves čas na velikem odru.

Igralci so dejali, da ste bili na kvalifikacijah izjemni in da ste si najbolj od vseh zaslužili olimpijske igre. Kaj porečete na to?

Vedno je lepo slišati, če ti nekdo laska, a vedno tudi pravim, da je to zasluga cele ekipe, tudi podpore, ki jo imamo pri zdravstveni službi in vodstvu košarkarske zveze, ki nam omogoča pogoje, kakršne imamo. To je skupek vseh okoliščin, požrtvovalnosti in dobre volje, ki pripomorejo k uspehu.  

Po drugi strani pa ste dejali, da ste zaradi Luke Dončića boljši vsi, tudi vi. Kaj ima ta fant tako posebnega?

Česa nima! Težko ga je primerjati s komerkoli, je zelo poseben, ne samo kot košarkar, ampak tudi kot oseba. S svojim košarkarskim znanjem in igrivostjo vpliva na igralce okoli sebe, ki so vedno boljši, zaradi česar potem tudi vse stvari, za katere se dogovorimo ali jih načrtujemo na igrišču, izpadejo veliko bolje. Zato rečemo, da smo vsi skupaj boljši. Veliko bolj smo učinkoviti. Luka svojo samozavest prenese na soigralce in tudi na nas, trenerje …

Resnično?

Ja, neverjeten je! Saj pravim, taki ljudje so zelo redki. Težko bi ga s komerkoli primerjal, a če bi ga že, bi ga lahko z Michaelom Jordanom, s tem, kakšen vpliv je imel on na ameriško reprezentanco in nasploh na košarko. Tako nekako se počutim zdaj, ko delam z Dončićem. On je res velik košarkarski genialec.

Ne moremo mimo Luke, čeprav ne mara preveč takega izpostavljanja, a ne?

Zelo težko bi vse njegove kvalitete našteli v tako kratkem času, je pa res, noče se izpostavljati, čeprav je na igrišču izpostavljen, ne da bi morda hotel, ker je toliko boljši od drugih. Tudi medijsko se ne želi izpostavljati, vedno poskuša biti del ekipe, kot Luka Dončić eden od igralcev, ne pa Luka Dončić, superzvezdnik.

Kar nekako ste se raznežili, ko govorite o njem, s posebnim žarom …

Zato, ker je … (nasmešek) Neverjeten je, res. On je res poseben. Že to, da pride v reprezentanco. Ne samo, da se pojavi, ampak si to res želi. Pri njem ni bilo nikoli vprašanje, ali bi prišel ali ne, ali bo utrujen ali ne. On je rekel: Jaz pridem!

Verjetno je eden od ciljev vsakega športnika zaigrati na olimpijskih igrah ...

Ja, a imamo igralce, za katere to ni motiv. Luka bi se odzval na enak način, četudi bi bilo le evropsko prvenstvo.    

Več v reviji Zarja Jana, št. 29, 20.7. 2021