Magister matematičnih znanosti, mladi Primorec Marko Tuta, ki se vsak dan ukvarja s podatki in analizami pri slovenski zavarovalnici, je spoznal, kako premalo se ukvarja s svojimi financami. »Kar sem zaslužil, sem tudi potrošil. Kupil sem si nov avto, stanovanje, imel stroške. Približeval sem se ničli na svojem računu, potem sem se zapletel še v nenadzorovano nakupovanje in si nakopal minus. Takrat mi je bilo jasno, da moram nekaj ukreniti in priti spet na zeleno vejo. Zavedanje je vedno prvi korak k spremembi. Začel sem se učiti, kako ravnati s financami. In stanje na mojem računu se je začelo počasi spreminjati.«
Tekst: Katja Božič, foto: Andrej križ
Postavljal si je vprašanja kot ... zakaj so bogati vedno bogatejši? Zakaj se nekateri kljub znanju vrtijo v začaranem krogu? Zakaj tretji ne morejo ničesar prihraniti? Pogovarjal se je z najrazličnejšimi ljudmi, obiskoval delavnice o financah in duhovnem razvoju. Preizkušal razne strategije in odkrival, kaj deluje in kaj ne ter kje dejansko tičijo vzroki, zakaj mnogi ne znamo delati z denarjem. Svoja spoznanja danes deli z ljudmi na delavnicah po Sloveniji.
Finančno smo nepismeni. Sprememba na bančnem računu se ne zgodi z danes na jutri, potrebna sta načrtovanje in strategija. »Ko sem nekaj prihranil, sem se lahko odločil, kaj bom naredil s prihrankom. Po drugi strani pa sem se zavedal, da imam z vedno enakimi dohodki še vedno precej zvezane roke. Če imamo tisoč evrov plače in standardne stroške, kot so stanovanje, gorivo za avtomobil … bomo zelo težko prihranili. Zato moramo narediti nekaj na področju prihodkov. Če povišam dohodke in znižam stroške, bo razlika opaznejša, sem razmišljal in iskal način, kako bi to storil.« Tako je stopil na pot izobraževanja. Potoval je po Italiji in se med drugim udeležil izobraževanja o forexu, trgovanju z različnimi valutami. »Z mnogimi sem se pogovarjal o tem, kako gledajo na upravljanje financ. Mnogi, ki so želeli investirati svoj denar, mi niso znali odgovoriti na vprašanje, koliko stroškov imajo z neko investicijo. Takrat sem spoznal, da se večina ne zaveda, da bi se morali s financami ukvarjati. Ljudje na teh izobraževanjih so bili sicer že korak pred drugimi, še vedno pa jih je bilo veliko brez osnov. Začel sem brati raziskave s področja finančne pismenosti in prišel do zanimive svetovne raziskave iz leta 2015, v kateri so odkrili, da od 60 do 65 odstotkov ljudi ni znalo odgovoriti na osnovna vprašanja o računanju odstotkov, investicijah, obrestno obrestnem računu. Imamo veliko možnosti, kako dobiti znanje, informacije, mentorje, veliko je načinov, kako zaslužiti na spletu, rezultati pa so kljub temu še vedno slabi.«
Spremenimo odnos do denarja. »Nadalje sem se vprašal, kaj ljudem, ki imajo znanje, onemogoča, da bi izboljšali svoje stanje. Spet sem ugotovil, da ne poznajo osnov.« Naslednja težava pa je psihološki faktor. »Vsi imamo prepričanja o denarju in uspehu. Če jih ne spremenimo, svojega finančnega stanja verjetno ne bomo kaj dosti izboljšali. Zaradi naših prepričanj lahko pride do avtosabotaže.« In katera so ta škodljiva prepričanja? »Štejemo, recimo, denar in si hitro umijemo roke; s tem dobimo nezavedno asociacijo, da je denar umazan. V medijih pogosto beremo o korupciji, podjetnikih, ki nelegalno upravljajo denar – to lahko okrepi naše prepričanje. Pogosto menimo, da so bogati ljudje goljufi, ki si denarja gotovo niso prislužili s poštenim delom. Na katero stvar najprej pomislite, ko vidite na cesti mladega človeka v ferrariju? Najpogostejša misel je, da si ga gotovo ni zaslužil sam. Ni tako pomembno, zakaj imamo taka prepričanja, pomembno se jih je zavedati in jih poskušati nadomestiti s takimi, ki nas spodbujajo. Še en primer: imam cilj, da bi želel z dodatno dejavnostjo do konca leta zaslužiti 5000 evrov.
Več v Zarji, 9.7.2019
