Dokončna odločitev bo znana 16. julija, ko bo kandidatki predvidoma potrdil evropski parlament. Nepričakovani razplet se še vedno lahko zgodi, a je obema zdaj namenjena velika pozornost in Evropejci radovedno pričakujejo, kaj bo. Za obe kandidatki, o katerih so se uspeli sporazumeti voditelji članic EU, je mogoče reči, da sta izkušeni političarki. Ursula von der Leyen je nemška obrambna ministrica, Christine Lagard pa predsednica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Obe bi v primeru potrditve zapustili trenutno funkcijo in se nemudoma posvetili novim nalogam.
Mama sedmih otrok. Nemci o 61-letni Ursuli von der Leyen vedo vse, drugi Evropejci pa mnogo manj. Potem ko se je izkazalo, da lahko zasede pomembno mesto na čelu EU, je izstopal podatek, da je mati sedmih otrok. Nekako ji je uspelo uskladiti politične boje ter odgovorno delo, dom in kariero. Dosedanja nemška ministrica za obrambo bi nadomestila Jean-Clauda Junckerja, luksemburškega politika, nekdanjega predsednika luksemburške vlade in sedanjega predsednika Evropske komisije, ki si ga bomo, z dolžnim spoštovanjem do opravljenih nalog, zapomnili po nenavadnih odtenkih v kršenju protokola. Včasih zaradi opotekajoče hoje, drugič zaradi strastnih objemov in prijateljskega trepljanja ali drznih pripomb. S predsednikom Pahorjem sta si ob vsakem srečanju kazala veliko naklonjenost. Na enem od zadnjih protokolarnih nastopov bi skoraj osmodil predsednika Ruande in njegovo ženo, ker ga je nekoliko zaneslo med prižiganjem ognja.
Ursuli von der Leyen se kaj takega ne bo dogajalo. Gospa je vzgojena pod budnim očesom mentorice, kanclerke Angele Merkel. Precej časa je bila najbolj priljubljena nemška političarka in je obenem neuradno veljala za skrito orožje kanclerke, ki jo je po priljubljenosti celo prehitela, morda tudi za njeno naslednico.
Borka za pravičnost. Opravljala je naloge zvezne ministrice za delo in socialne zadeve. In takrat je pokazala marsikaj, kar bi ji prišlo prav v novi vlogi. Odlikujejo jo trdna volja, odločnost, prepričanost v svoja stališča in izjemna nadarjenost za prepričevanje ljudi. Upravljala je ogromen finančni imperij v obliki proračuna za socialne zadeve in pokojnine, pri tem pa si prizadevala, da bi ga razdelila čim pravičneje. Odločno je nastopala proti socialnim krivicam in se zavzemala za pravice malih ljudi, ki opravljajo na videz manj pomembna dela. Vse to bi ji tudi v prihodnje prišlo prav. Za von der Leyenovo pravijo, da je bila edina, s katero je imel v preteklosti opravka, tako ali drugače, vsak Nemec. Proračun, ki ga je upravljala kot ministrica za socialne zadeve, je največji v državi in je takrat znašal 147 milijard evrov. Tudi v sedanjem mandatu ni bil dosti manjši.
Špartansko življenje. Nemci dobro poznajo tudi osebno zgodbo kandidatke za predsednico Evropske komisije. Prihaja iz družine, kjer se je vedno govorilo o politiki, saj je bil njen oče Ernst Albrecht ministrski predsednik Spodnje Saške. Najprej je doštudirala ekonomijo, nato še medicino in opravila doktorat. Poročila se je s Heikom von der Leyenom, prav tako zdravnikom in raziskovalcem ter lastnikom farmacevtskega podjetja. Nekaj let sta živela v Kaliforniji in študirala na prestižni univerzi Stanford. Tam jima je zelo ustrezal sproščen slog življenja in razmišljanja. Zgodilo bi se lahko celo, da bi tam ostala in si poiskala delo, a je na vrsto prišla družina in vrnila sta se v Nemčijo.
Ursula von der Leyen z družino živi v bližini Hannovra. Prav združevanje družinskih obveznosti in dela je bilo nekoč zanjo poseben izziv. Zaradi službenih obveznosti je večino delovnikov preživljala v vladnih prostorih v Berlinu. Po eni strani je bila ločena od družine, kar je bila velika žrtev, po drugi pa je lahko čas v celoti posvetila le delu. Zdaj so otroci že skoraj odrasli: najstarejši sin ima dvaintrideset, najmlajša hčerka pa dvajset let. S sodelavci se dobro razume, vendar od njih pričakuje, da pokažejo enako mero delovne vneme, kot jo ima sama. Če so slabo pripravljeni ali prepočasni, kmalu začutijo njeno nestrpnost. Vsekakor pa ni ena tistih obsedencev z delom, ki bi zahtevali, da delajo pozno v noč in zaradi službe zanemarjajo družino. Prav nasprotno, njen cilj je, da bi se oboje združilo v celoto, v kateri bi vsi pridobili. Njeno osebno življenje je pravi dokaz za to. Včasih tudi sama odpotuje domov že v četrtek in nato dela od doma. S seboj ne tovori veliko fasciklov, temveč le prenosni računalnik in najnujnejše dokumente. Zdaj jih bo namesto iz Berlina domov nosila iz Bruslja.
Nepopustljiva Christine Lagarde. Če bo potekalo vse po načrtih, bo na čelu Evropske centralne banke Maria Draghija nasledila 63-letna Francozinja Christine Lagarde, s trenutnim delovnim mestom v Washingtonu. Kolikor je znano, gre za nepopustljivo in ostro političarko, ki ima veliko izkušenj na vseh ravneh. Bila je finančna ministrica Francije, zatem predsednica IMF, v obeh primerih je vladala s trdo roko. To je ženska, ki drži v rokah svetovno gospodarstvo. Še citat iz časa, ko je bila Grčija v največji krizi in je vsa Evropa iskala možnosti za rešitev pred zlomom države. Kako rešiti krizo? Lagarde je bila jedrnata: »Tako, da bodo vsi plačevali davke.«
Kot francoska ministrica je bila obtožena, da je sodelovala pri spornih poslih oziroma arbitraži med poslovnežem in francosko banko, težki 400 milijonov dolarjev. To dejanje so takrat imenovali farsa in izogibanje uradnim sodnim potem, a Lagardova je bila neomajna – v tem ni bilo nič spornega, in nadaljevala je delo svojega predhodnika, Dominiqua Strauss-Kahna, ki ga je z vrha IMF odnesel spolni škandal. Velike priljubljenosti si na karierni poti ni pridobila, a to bi pravzaprav bilo težko, saj pri financah ni sentimentalnosti. Če bi igrala na karto prikupnosti, najbrž ne bi bila večkrat uvrščena na Forbesovo lestvico najvplivnejših oseb in še posebej žensk na svetu. Letos je na njej zasedla tretje mesto, takoj za nemško kanclerko Angelo Merkel in britansko premierko Thereso May.
Več v reviji Zarja/Jana št. 28, 9. 7. 2019
