Tik preden sva se srečala v hotelu Slon, sem prebrala tale odstavek intervjuja, objavljenega v reviji Advokat: »Dosegla sem vrh uspeha v izobrazbi. V očeh prijateljev je moje življenje uspeh. Sebe pa vidim drugače. Zakaj? Ker izobrazba govori le o tem, kaj delam, nič pa o tem, kdo sem. Ne rečem, da pot izobraževanja ne daje trenutkov zadovoljstva, vem pa, da me to ne bo nujno tudi nagradilo s trajajočo srečo. Trajajoča sreča je preprosto živeti. Biti to, kar sem: ljubeča, hvaležna, pripravljena pomagati in opazovalka lastnih misli. Vedno bolj odkrivam in se zavedam, da je materialnost zgolj dejstvo življenja, na katero sem se navadila. Spoznavam tudi, da so vsa priznanja in materialnost, ki jo imam v posesti, postali nepomembni pred obličjem bolezni. Zavedati sem se začela, kaj zares šteje: medčloveški odnosi in koliko ljubezni sem vložila v vsa srečevanja, delo, vzgojo otrok. Hiše in avtomobilov prestižnih znamk, ki sem jih pridobila v življenju, ne morem nesti s sabo v bolniško posteljo. Kar lahko imam ta hip, je moja naravnanost do življenja. Vsak dan se odločim, da dan začnem z dobro voljo. To je pravo bogastvo, ki me spremlja in mi daje moč in utrjuje pot za naprej.« Multipla skleroza je ženski spremenila življenje in ji prevetrila vrednote. Pred seboj sem imela moškega, 40-letnega univerzitetnega profesorja, motivacijskega govornika, člana številnih takih in drugačnih uspešnih organizacij ter avtorja dveh uspešnic, ki ga je na divji poti presenetil infarkt. Prej je imel, zdaj je. 300.000 sledilcev na dan v njem prepoznava novodobnega guruja, rešitelja, ki priča svojo zgodbo iz srca – srca, ki je nehalo biti in ob novi priložnosti šteje čas drugače.

Pomembnih je prvih 30 jutranjih minut. Ko se zjutraj zbudi, najprej odpre okno in globoko zadiha. Odkar ga je zadel infarkt, zrak, ki ga dihamo, doživlja drugače. Hvaležnost ima povsod prste vmes in jutro začenja z njo. Zahvali se vsaj 70 stvarem, in kadar je človek hvaležen, ne more biti žalosten, pravi. Po tem obredu posluša nekaj pozitivnega. Vase ne le s hrano, tudi z informacijami vnaša kaj prijetnega. Lahko posluša navdihujoča predavanja svojih prijateljev, glasbo, ki ga nahrani s prijetnimi vibracijami, karkoli, kar ga pač spravi v dobro razpoloženje. Medtem ko pije svoj prvi kozarec vode, sestavlja dnevni načrt … Torej so hvaležnost, hrana za možgane in načrt že ena od skrivnosti uspeha. In zavedanje, da je vsak dan priložnost, da tisto, kar bi želeli živeti ob koncu življenja, lahko živimo že zdaj. Tako kot njegove knjige je tudi Kenan v živo poln pregovorov, ki jih trosi med pogovorom. Tale zadnji je bil rek Marka Avrelija. Ne pozabi povedati, da on ne odkriva Amerike – da so bile knjižice, kot sta njegovi, že odkrite.

Več v Zarji št. 17, 24. 4. 2018.