Nigella Lawson slovi po »porno hrani«; tako namreč mnogi opisujejo tisto, kar prihaja iz njenih loncev in ponev. Nigella je in kuha z užitkom, z enakim užitkom pa ignorira tudi večino nasvetov o tem, kaj je zdrava prehrana.
Pa vendar ni vsa njena hrana tako kalorična in mastna, kot bi morda sklepali po njenem pečenju šunke v kokakoli ali cvrtju kokosovih čokoladic v testu … Nigella tudi sama poudarja, da so njeni recepti bolj napotki in vzvodi za sproščanje kuharskega mojstrstva pri vsakem od nas, saj svoje kuhanje vedno spremlja z drobnimi praktičnimi napotki in zvijačami, predvsem pa užitek izraža s številnimi vzdihi, ki njeno kuhanje spreminjajo v skorajda erotično izkušnjo.
Božič je za Nigello čas dobre, ampak ne prezapletene hrane, da kot gostitelj niste pod prevelikim stresom, saj je to čas, ko naj bi se vsi okoli vas in vi z njimi počutili dobro in sproščeno. »Takoj ko pozornost s sebe prenesete na svoje goste, družino ali prijatelje, bo šlo vse zlahka,« sporoča Nigella (ki je svojo božično pastirsko pito poimenovala pita Rudolf). Tudi v kuhinji. Sproščenim in zadovoljnim kuharjem se pečenka ne bo prismodila, krompir se ne bo razkuhal, juha pa bo ravno prav začinjena. Sladica, ki ste ji kos, pa koktajl za mrzle dni in božič bo lep.
Prava kuharija se dogaja doma
Valentina in Luka sta v svoji knjigi Ljubezen skozi želodec med drugim zapisala: »Prava kuharija se dogaja doma in je narejena s srcem, predvsem pa sploh ni nič komplicirana: za vsakega se najde prostor pri štedilniku, za vsakega stol pri mizi in čisto vsak si lahko vzame čas za kuharijo. Kuharija nas pravzaprav poišče kar sama; tako kot ljubezen, ki nas udari kot strela, tako nas enkrat zamami tisti vonj pečenke, ki se rožmarinasto peče v pečici. In ljubezen je tu.«
Za sladico na letošnjem božičnem jedilniku Valentina in Luka predlagata rezine Esterhazy. »Za tiste, ki imajo res radi torte,« pravita. Za beljakov biskvit potrebujete 200 g olupljenih (blanširanih) mandljev, 70 g sladkorja v prahu, 6 beljakov in 100 g sladkorja; za masleno kremo 2,5 dl mleka, 2 žlici jedilnega škroba, 150 g sladkorja, 3 rumenjake, 250 g masla in 2 žlici češnjevega ali kakšnega drugega sadnega žganja; za glazuro pa 150 g bele in 100 g temne čokolade ter žlico masla.
Priprava pa … No, recept je dolg, a ne tako zapleten, kakor slovi. Njuna izvedba je nekoliko poenostavljena, z belo čokolado namesto glazure. In pazite pri peki, ker se beljakov biskvit hitro zasmodi.
Jamiejeva popolna pečena piška
Nigelle zdrava hrana torej ne zanima preveč, sloviti Jamie Oliver pa je veliko bolj zaskrbljen za zdravje Britancev. Izobražuje jih, poučuje, sodeluje z oblastmi, ampak še vedno tudi dobro kuha in svoje znanje ter recepte predaja naprej. Takšno je tudi vodilo Jamiejevega ministrstva za prehrano (naslov zadnje knjige), ki jo namenja predvsem začetnikom. »Verjamem namreč, da je kuhanje tista primarna veščina, ki bi se je moral naučiti prav vsak na tem planetu, da bi lahko skrbel zase, za svojo družino in prijatelje,« pravi.
Za božič se zdi Jamieju pečenka zelo dobra izbira, ker so »družinske pečenke, pa naj gre za pečeno piško, jagnječjo kračo ali govejo pečenko z vsemi različnimi prilogami, verjetno najbolj prijetna in nostalgična kosila, kar si jih sploh lahko zamislimo«.
Kakšna je njegova popolna pečena piška? Potrebujete piščanca, težkega dober kilogram in pol, 2 srednje veliki čebuli, 2 korenčka, 2 stebli belušne zelene, glavico česna, olivno olje, sol, poper, limono, šopek timijana, rožmarina, lovora ali žajblja ali pa kar vsakega po malem. Na grobo narezano neolupljeno zelenjavo naložimo na sredino velikega pekača in pokapljamo z olivnim oljem. Piščanca dobro prepojimo z oljem, solimo in popramo. Z ostrim nožem prepikamo limono in dišavnice porinemo v zadek piščanca, ga položimo na zelenjavo in pekač potisnemo v pečico, segreto na 240 stopinj. Temperaturo takoj znižamo na 200 stopinj in po 1 uri in 20 minutah imamo na mizi, pravi Jamie, popolno pečeno piško. Če seveda na polovici pečenja piško prelijemo z maščobo in dodamo v pekač malo vode, če se nam zdi zelenjava presuha, zato da se nam ne prismodi.
Vražja kuharija v krogu družine
Gordon James Ramsay je škotski kuharski mojster in televizijski voditelj, ki velja za enega najboljših kuharskih mojstrov z restavracijami po vsem svetu. V letu 2008 je bil s skupno devetimi Michelinovimi zvezdicami tretji na seznamu kuharjev z Michelinovimi zvezdicami, takoj za francoskima kuharjema Joëlom Robuchonom in Alainom Ducassom. Njegova televizijska oddaja Vražja kuharija (Hells Kitchen) je prava uspešnica, njegovo vpitje in zmerjanje ljudi okoli sebe pa legendarno. Ampak v resnici je Gordon čisto prijazen fant, le kuhanje se mu zdi tako zelo pomembna stvar v življenju, da ne dovoljuje nobene površnosti.
Še posebno pa ga je, pravi v svoji knjigi Družinska kosila – Nabrusimo nože, zavihtimo kuhalnice, pretreslo, ko je odkril, koliko družin se sploh nikoli ne usede skupaj k mizi. »Saj ni treba, da smo velika družina, da bi enkrat na dan sedli k mizi in se kaj pomenili. Poleg tega ni treba, da je ravno nedelja ali sobota, lahko je tudi petek, kadar koli, kateri koli dan je lahko, ko se družina zbere in se smeje ali pa je skupaj žalostna. To je tudi priložnost za posameznike, še posebno otroke, da se počutijo domače v družinskem krogu.«
Skupni obed je obred, ki bi ga morali imeti torej vsak dan, ne le za božič. Prav ta pa Gordona Ramsaya navdušuje. »Prevzet sem od čarobnosti božiča. Po navadi pripravimo veliko družinsko srečanje in prav vsakogar pritegnem h kuhanju. Tradicionalni puran vedno navduši, toda pri drugih hodih sem rad izviren,« pravi. Njegov božični jedilnik: ostrige v šampanjski juhi s kumaričnimi rezinami ali losos s hrenom, puran z dišavnim maslom in citrusnimi drobtinami, za prilogo pa pečen krompir, korenček z medeno glazuro, popražen brstični ohrovt z mandlji, brusnična omaka in za konec kostanjevo-čokoladna torta. Le za okus, najbrž se boste takšnega jedilnika lotili le redki (sploh če upoštevate nasvete velikih mojstrov o kuhanju brez stresa).
Morda pa le? Recimo lososa. Potrebujete 500 g lososovih filejev brez kože. Odrežete vse lise bele masti ob strani in s pinceto odstranite vse koščice. Grobo sol (25 g), poper in sladkor (25 g) zmešate in s tem natrete lososa, ga zavijete v prosojno folijo in daste čez noč v hladilnik. Naslednji dan odlijete tekočino, lososa oplaknete in osušite. Stran, na kateri je bila koža, premažete s tanko plastjo smetanovega hrena in obložite z nasekljanimi dišavnicami (za pest koprca, peteršilja, svežega koriandra). Tesno zavijete v prosojno folijo in shranite v hladilniku. Preden postrežete z njim, lososa narežite na kolikor je le mogoče tanke rezine, jih položite na krožnik in prelijte z mešanico balzamičnega kisa, dijonske gorčice, olivnega olja, soli in popra.
Gordon, vražje strogi kuharski mojster, pa vam sporoča še nekaj: »Pomembno je, da v kuhanju uživate. Kuharije vas ne bi smelo biti groza. Česa vas je sploh strah? Učimo se samo tako, da delamo napake, zato se jih ne bojte. Tudi meni še vedno kdaj spodleti in še vedno se učim novih reči. To me ne ustavi in tudi vas ne bi smelo. Vztrajajte, dokler vas strah ne mine!«
Pa dober tek in vesel božič!